Evidenca zapisa seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo so vodili podpredsednici mag. Meira Hot in Nataša Sukič, ter podpredsednik Danijel Krivec.

Seja se je začela ob 12. uri.

1. TRAK (ŠZ)

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, spoštovani predsednik vlade, spoštovane ministrice in ministri, gospe in gospodje!
Začenjam 2. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Urška Klakočar Zupančič, Tereza Novak, Teodor Uranič, Janja Sluga, Jože Tanko, Bojan Podkrajšek, Tomaž Lisec, Anja Bah Žibert, Franc Rosec, Janez Janša, Katarina Štravs, mag. Tamara Kozlovič, Dušan Stojanovič, Andreja Kert odsotna od 17.30 dalje.
Na sejo so bili vabljeni predsednik Vlade, ministrice in ministri ter generalna sekretarka Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnik Državnega sveta k 8., 9., 10., 11., 13. in 29. točki dnevnega reda, gospod Borut Sever, direktor Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, k 30. točki dnevnega reda, predstavnik Sodnega sveta k 31. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne prav lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 2. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 16. septembra 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 2. seje Državnega zbora sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V zvezi s to točko dnevnega reda smo v poslovniškem roku prejeli pisne prijave 35 poslanskih vprašan. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika vlade oziroma ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bo vprašanje uvrščeno na naslednjo redno sejo Državnega zbora. V zvezi s to točko so se za danes opravičili:

2. TRAK: (VP) 12.05

(nadaljevanje) dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica brez resorja, pristojna za digitalno preobrazbo, Tanja Fajon, ministrica za zunanje zadeve, Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo.
Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade dr. Robert Golob.
Poslanska vprašanja mu bodo postavili Franc Breznik, SDS.
Izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani predsednik Vlade, dr. Robert Golob!
Kot vam je znano, je Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za upravne notranje zadeve, dne 30. avgusta 2022 poslalo dopis z naslovom zadeve Posredovanje naslova za sprejemanje obrazcev podpore eni kandidatki, dr. Nataši Pirc Musar, in to Državnemu zboru, vsem upravnim enotam Republike Slovenije, tudi Ministrstvu za zunanje zadeve in ostalim ministrstvom s priloženim zahtevkom volilnega štaba dr. Nataše Pirc Musar, da se eni kandidatki, ki je zbirala podpise, obrazce podpore svoji kandidaturi, postavi dobesedno v privilegiran položaj. Po javni objavi zgoraj navedenega dopisa ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, so v začetku septembra sledili številni očitki, da ministrstvo za volilni štab dr. Nataše Pirc Musar in z njo dela nedopustno kampanjo, jo postavlja v privilegiran položaj. S kritiko se je odzvala najavljena tudi kandidatka dr. Nina Krajnik, o tem so se odzvali tudi v stranki Resnica in zahtevali, da v upravnih enotah in nekaterih zavodih objavijo naslov za oddajo podpore tudi za njihovo kandidatko. Ob tem se je odzval tudi Ivo Vajgl, ki je prav tako zbira v tistem času podpise volivcev za predsedniško kandidaturo. Omenil je, da gre za nenavadno početje v predvolilni kampanji, v katero bi morali imeti vsi kandidati zagotovljene enake možnosti in bi morali biti enako obveščeni. Po njegovi oceni je bil namen pobude volilnega štaba dr. Nataši Pirc Musar, da bi imeli v postopku prednost pred drugimi kandidati, kar je izredno moralno sporno početje. Kot nekdanji dolgoletni diplomat in zunanji minister se ne spomni, da bi zahteva o objavi naslova kandidata kadarkoli prišla na diplomatsko predstavništvo. Potem se je zgodilo, Vlada Republike Slovenije je v četrtek, 15. septembra, 2022 sprejela Predlog o odpoklicu veleposlanika v Združenih državah Amerike gospoda Toneta Kajzerja zaradi kršitve Zakona o zunanjih zadevah, domnevno zaradi zlorabe zaupnega depešnega sistema Ministrstva za zunanje zadeve. Ob tem naj navedemo, da tudi predsednik Republike Slovenije z namero Vlade za sprejetje sklepa o njegovem odpoklicu ni bil predhodno seznanjen kot to določa 17. člen Zakona o zunanjih zadevah. Ministrica za zunanje zadeve gospa Tanja Fajon je s tem, ko se ni posvetovala o odpoklicu s predsednikom Republike Slovenije, neposredno kršila Zakon o zunanjih zadevah. Še najbolj nenavadno pa je, da je o tem javnost, o tem obvestil tudi predsednik republike gospod Borut Pahor, kar je res sila nenavadno. Torej gre za odpoklic vrhunskega kariernega diplomata z več petindvajsetletnimi izkušnjami, ki je vedno in povsod ravnal v prid Republike Slovenije. Zato vas kot predsednika Vlade sprašujem: ali drži informacija, da je bil veleposlanik le žrtev vaše politične trgovine, da vaši kandidatki gospe Marti Kos ponudite položaj veleposlanice v Združenih državah Amerike, če se umakne iz tekme za predsednika Republike Slovenije? In zakaj se torej niste o odpoklicu posvetovali s predsednikom Republike Slovenije kot to veleva zakon?
Najlepša hvala za odgovor, gospod predsednik Vlade.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Gospod predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala lepa, predsedujoča.
Hvala za vprašanje.
Bom začel na koncu. Vaša trditev, da naj bi bilo to kakorkoli povezano z našo bivšo podpredsednico Marto Kos, je popolna laž in insinuacija, ki nima nobene osnove v ničemer.
Kar se pa tiče samega odpoklica veleposlanika, po vseh informacijah iz Ministrstva za zunanje zadeve in tudi s strani mojih svetovalcev v kabinetu jasno izhaja dvoje: zakon ni bil kršen na nobeni točki in ministrica se je ustno posvetovala s predsednikom, preden je dala gradivo na Vlado. O tem bosta onadva sama razčistila, kdo je tisti, ki tu zavaja javnost. Jaz o tem ne morem presojati, ker nisem bil zraven, ko sta se onadva posvetovala. Vendar bolj pomembno od tega: postopek, po katerem je bil veleposlanik Kajzer razrešen, je natančno enak dvem postopkom v zadnjih desetih letih, to je v mandatu predsednika Pahorja, v katerem sta bila razrešena dva druga veleposlanika.

3. TRAK: (NB) – 12.10

(nadaljevanje) Vsi postopki razrešitve do sedaj v zadnjih desetih letih so na MZZ, na Ministrstvu za zunanje zadeve potekali na enak način.
Samo še dve besedi o tem, s čimer ste začeli. Verjetno je vsakomur jasno in tudi vam, da ne v Gibanju Svoboda ne v stranki SD, nimamo nobenega interesa promovirati eno kandidatko, ki ste jo vi omenjali za predsednico države, ker imamo na koncu svojega, skupnega kandidata, ki bo v resnici konkurent tej kandidatki. Tako, da je ta trditev smešna, politično smešna. Kar se pa tiče veleposlanika. Veleposlanik na tako pomembni funkciji in s tako dolgim stažem, bi moral vedeti, da mora postavljati vedno na prvo mesto interes države. In, če je v postopku zaznal karkoli spornega, bi lahko o tem obvestil svojega predstojnika. Če pa veleposlanik v Združenih državah misli, da njegov predstojnik ni Ministrstvo za zunanje zadeve, ampak predsednik vaše stranke, potem pa res mogoče ne pozna
Zakona o zunanjih zadevah.
Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Gospod Breznik, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala, gospod predsednik Vlade.
Tudi jaz bom začel od zadaj, kjer ste vi končali. 45.a člen Zakona o zunanjih zadevah govori o dokumentih Ministrstva za zunanje zadeve. Taksativno so tukaj omenjene diplomatske note, zapisi sestankov ali pogovorov s tujimi diplomatskimi predstavniki in predstavniki mednarodnih organizacij in pogajalska izhodišča, ki so namenjena izvajanju zunanje politike Republike Slovenije. Bodimo pa sedaj pozorni na 3. člen tega zakona, ki govori; dokumente, še enkrat ponavljam, dokumente iz prvega odstavka tega člena se lahko posreduje pristojnim organom ali njihovim funkcionarjem, ki izvajajo ali sodelujejo pri izvajanju zunanje politike Republike Slovenije.
Spoštovani predsednik Vlade! Gospod Janez Janša je funkcionar Državnega zbora, gospod Janez Janša je dolgoletni član Odbora za zunanjo politiko. Odbor za zunanjo politiko sprejema najbolj pomembne dokumente, tudi Ministrstva za zunanje zadeve. To je prva zadeva.
V drugi zadevi, gospod Kajzer, ki je bil odpoklican, lahko bi rekel, kar čez noč, brez resnih dokaznih postopkov, ki veljajo v pravni državi, z ničemer ni kršil Zakona o zunanjih zadevah. Zakon izrecno govori o dokumentih, v ta depešni sistem, kot veste, je bila vrinjena informacije javnega značaja.
In zdaj se vračam na začetek vašega odgovora. V tranzicijski levici iz dneva v dan spreminjate favorizirane kandidate za predsednika države kot takšnega, zato seveda zdaj, gospa Pirc Musar vidim, da je tudi na odstrelu, pripravljate novega. Želim samo še enkrat odgovor na jasna vprašanja. Ali ste to mesto, prestižno mesto veleposlanika v Združenih državah Amerike, je to del vezane vaše politične trgovine po vseh postopkih, ki so šle mimo predsednika države je, mislim da vaš namen jasen. Zato bi prosil še enkrat vaš odgovor na to vprašanje.
Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Jaz ne vem kako naj bolj jasno povem to kar sem že prej povedal, da je taka trditev povezana z Marto Kos, čista laž ali pa insinuacija.
Nobenih dogovorov. Še huje, o tem nisem niti razmišljal, ne jaz ne kdorkoli v Svobodi. Nikoli. Jaz vam bolj jasno ne morem odgovoriti, pa me lahko še tretjič vprašate isto, ampak bolj jasnega odgovora ne morete dobiti. In trditev, po kateri je predstojnik veleposlanika v Združenih državah, katerikoli poslanec in funkcionar, in da lahko depešni sistem uporabimo ali zlorabimo za to, da obveščamo kogarkoli od funkcionarjev, ta je pa res tako, zelo raztegnjena interpretacija zakona in predvsem pravilnikov, ki veljajo na zunanjem ministrstvu. Ampak okej, smo videli že marsikdaj raztegnjeno tolmačenje zakonodaje in me ne čudi, če boste tudi v tem primeru na tem vztrajali. Ampak jaz verjamem v pravno državo in ker verjamem v pravno državo, verjamem, da bodo o tem ali je bil zakon kršen, se ne bo odločalo tukaj, še najmanj med nama dvema, ampak da bo o tem odločalo sodišče in verjamem, da bo odločilo pravilno.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Kolega Breznik, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Ja, spoštovana podpredsednica.
Zgolj razvidno torej, da predsednik Vlade se ne zaveda nalog,

4. TRAK: (SB) – 12.15

(Nadaljevanje) samo malo, nalog demokracije, predvsem pa institucije, ki jo ima Državni zbor. Vsi poslanci in poslanke imajo dostop do najstrožjih podatkov skoraj te države. In še nekaj, obljubili ste, da boste pripeljali svobodo, ampak ne svobodo iz leta 1991, pa po vsej verjetnosti tisto svobodo, o katerih je govoril v / nerazumljivo/ plat gospod Malek, zdaj je treba paziti, zdaj svoboda. In tudi pod to svobodo imamo visoko inflacijo, kot takrat, tudi pod to svobodo kmetom jemljete na silo žita, tudi pod to svobodo bomo imeli zdaj redukcijo elektrike in tudi pod to svobodo, kot tisto takratno, smo imeli veliko krize …

PODPREDSEDICA MAG. MEIRA HOT: Mir v dvorani, lepo prosim!
Kolega Breznik, prosim vas…

Nadaljevanje FRANC BREZNIK (PS SDS): …Državnega zbora kot takšnega, kot institucije…

PODPREDSEDICA MAG. MEIRA HOT: Kolega Breznik, vas lepo prosim, da se osredotočite na vsebinsko obrazložitev, zakaj zahtevate razpravo na naslednji seji.

Nadaljevanje FRANC BREZNIK (PS SDS): Poglejte, mislim, da sem na začetku tega tretjega dela povedal, da želim od predsednika Vlade, da spoštuje institucije Državnega zbora,
nenazadnje po več kot stotih dneh imamo komaj drugo sejo, drugo redno sejo in želim, da na podlagi Poslovnika, da opravimo o tem odgovoru na mojo, ne odgovoru na moje poslansko vprašanje temeljito razpravo.
Najlepša hvala.

PODPREDSEDICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Besedo ima kolega Jožef Horvat, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica.
Spoštovani predsednik Vlade, ministrski zbor, dragi kolegice in kolegi!
Zdravje je naša največja vrednota, zdravje je naše največje bogastvo. Slovenski zdravstveni sistem pa ima že preveč časa, preveč let hude zdravstvene težave. Skupina znanih slovenskih zdravnikov je pred kratkim pozvala k vzpostavitvi vsem dostopnega javnega zdravstva. Zapisali so, citiram: »V Sloveniji imamo državno zdravstvo, v katerem je v središču državni izvajalec zdravstvenih storitev, ne pa državljan, bolnik. V pogovorih z neposredno vpletenimi, to je bolniki, medicinskimi sestrami, zdravniki in vodstvi državnih ustanov, lahko ugotovimo, da je državno zdravstvo propadlo, simptome in znake vidimo povsod, nedostopnost do osebnih zdravnikov, čakalne dobe pri specialistih, obsodbe zaradi korupcije, neprekinjeno odtekanje kadra« in tako naprej. Po mnenju Nove Slovenije imajo še kako prav, ko pravijo, da je naloga države in politike, da skrbi za zdravje ljudi, da omogoči, da državljani svobodno izberejo zdravnika. Sami namreč menimo, da moramo državljanom zagotoviti kakovostne in dostopne zdravstvene storitve.
Spoštovani gospod predsednik Vlade, poslanci Nove Slovenije si prizadevamo in pozivamo celotno slovensko politiko k vzpostavitvi sodobnega javnega zdravstva v Sloveniji. Gre tudi za osrednjo temo programa Nove Slovenije in v dobro slovenskih bolnikov si pri tej temi želimo državotvornega sodelovanja z vse večjim delom slovenske politike. Glede na vašo koalicijsko pogodbo, gospod predsednik, verjamem, da si želite razmere v zdravstvu urediti tudi vi.
Zanima m:
Ali ste že uspeli zagotoviti verodostojne podatke o čakalnih dobah, ki jih je minister za zdravje obljubil do sredine septembra in kako in na kakšen način boste zagotovili dostop do specialističnih storitev v tridesetih dneh?
Kakšna bo, gospod predsednik, vsebina in dinamika sprejemanja nujnih sprememb zdravstvene zakonodaje?
Zanima me tudi:
Kateri koraki so bili narejeni v smeri merjenja kakovosti izvedenih zdravstvenih storitev?
Po nekaj zadnjih primerih smo namreč videli, da imamo tukaj še številne izzive.
Gospod predsednik, za vaše odgovore že vnaprej najlepša hvala.

PODPREDSEDICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor, izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala lepa.
Hvala za to vprašanje.
V resnici se strinjam s 95 % tega kar ste rekel. In ta del, da je zdravstveni sistem potreben temeljite prenove na eni strani in tudi popolne pozornosti Vlade in tudi parlamenta, tu smo popolnoma na isti stran. In mi je všeč zato vprašanje, zaradi tega, ker tudi če bomo vsakič ponavljali to isto vprašanje, ne bo nič premalo, da bomo govorili o zdravstvu. Stvari, ki smo jih, tako kot smo jih obljubili, že izpeljali, so na nek način koncentrirane v dejavnosti, ki jih zajema interventni zakon. V interventnem zakonu smo pripeljali notri dve stvari, ki sta najbolj ključni. Na eni strani smo se zavezali temu, da bomo sledili bolniku, denar mora slediti bolniku. Natančno koncept, ki mu vi pravite.

5. TRAK: (SC) – 12.20

(nadaljevanje) Želimo vedeti pri vprašanju čakalnih vrst kdo je tisti, ki dejansko opravlja storitve, kje jih opravlja in denar mora slediti temu. Za ta namen smo zagotovili s tem zakonom dodatnih dvesto milijonov evrov, s katerim bomo lahko to pokrili.
Drugi enako pomemben, enako pomemben aspekt je pa tisti, ki smo ga mogoče sedaj v zadnjem času nekoliko pozabili in to je pa Zakon o nalezljivih boleznih in kako zagotoviti, da kljub covidu, ki je še vedno med nami zdravstveni sistem enako kvalitetno opravlja svoje storitve v obdobju pred nami. Ravno na tem področju, na videz stran od oči javnosti je potekalo čez poletje največ aktivnosti: kako pripraviti sistem, da bomo ostali odprta družba, zaščititi najranljivejše, zagotovili dodatne postelje z namenom, da se zdravstveni sistem – poudarjam - zdravstveni sistem ne ustavi kot se je v preteklosti in da lahko opravlja ostale storitve ne covidne storitve s predpisanim tempom in s potrebami bolnikov. Kot ste že vprašal digitalizacija in informatizacija je eden od ključnih prvih ukrepov, s katerimi bomo zmanjšali čakalne vrste. Kot vsi vemo, v čakalnih vrstah, žal danes imamo cel kup ljudi in storitev, ki realno ali so že bile opravljene ali pa tudi niso potrebne. Samo v zadnjem mesecu je bilo 23 tisoč takih vnosov že črtanih iz čakalnih vrst, 23 tisoč. S tem, ko bomo sčistili čakalne sezname bomo ustvarili osnovne pogoje, da bomo lahko začeli dejansko naslavljati tiste bolnike, ki res čakajo in se njim posvetili. To je prvi korak, ne pravim, da je edini, ampak je prvi, ki je bil že izveden in skladno s tem bomo tudi nadaljevali. Časovnica je znana. Zakon interventni ima obdobje 18 mesecev. Začel je s septembrom, trajal bo do konca prihodnjega leta. S 1. 1. 2023 pa predvidevamo to, kar sprašujete, temeljita reforma zdravstvenega sistema, ki bo temeljila tudi na tem, kar se bomo v tem obdobju naučili in kar bomo izvedeli. Izvedeli bomo kako lahko skrajšamo čakalne vrste in kje, koliko je sposobnost javnega zdravstvenega sistema, da odpravi čakalne vrste brez dodatnih ukrepov, ampak s plačilom za dodatne storitev. Želimo poskrbeti za to, da bi zdravniki, ki danes s silom prilike mogoče so zaposleni v javnem sistemu pa opravljajo te storitve v zasebnem. Da se primarno posvetijo temu, da vse storitve pod enakimi pogoji lahko opravljajo znotraj matičnih javnih ustanov. Ta cilj je eden ključnih ciljev, ki mu, ki ga zasledujemo v tem prehodnem obdobju. Reforma, ki bo sledila v 24 bo pa vse skupaj dejansko vpeljala tudi v sistem kot celoto.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Kolega Horvat, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za dosedanje odgovore, gospod predsednik.
Seveda je zdravstveni sistem sila kompleksen, verjamem, da v petih minutah tudi v naslednjih treh ne boste mogli vsega pojasniti bi me pa res zanimalo sedaj po teh opravljenih stresnih testih, ki ste jih natančno pred štirimi meseci napovedali kakšne bodo približno vsaj vsebine - ker na Vladi morate poznati - zakonskih sprememb in kakšna bo ta dinamika? Seveda, to vas sprašujem tudi v luči sestave koalicije, ker kakorkoli že, brez zamere, ampak nekateri v tem parlamentu bi zdravili z ideologijo, nekateri bi kar nagnali koncesionarje in zdravnike zasebnike, ne vem kam, v bistvu pa odganjajo tiste, ki niso ne koncesionarji in ne zasebniki. To najbrž oba poznava in to me tudi skrbi. Skrbi me tudi to, da je pa potrebno, kakorkoli že najprej konsolidirati Ministrstvo za zdravje. Iz največjih slovenskih medijev beremo, da Ministrstvo za zdravje kar po, ne bom rekel tekočem traku, ampak v povprečju vsak mesec odide eden od ključnih kadrov iz kabineta gospoda ministra, kar gotovo ni dobra popotnica za zdravstveno reformo, ki jo napovedujete.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala lepa.
Bom začel na koncu.
Minister Danijel Loredan Bešič ima moje 100 % zaupanje in podporo. Veste kaj je najlepše? Da iz teh istih časopisov ugotovite, da ima tudi 100 % podporo javnosti in jaz sem na to ponosen. To, da je zdravstveni minister kljub vsem tem napadom, ki se dogajajo nanj še vedno popularen med ljudmi sem povedal ljudje prepoznavajo v njem tistega, ki bo po tridesetih letih mogoče zdravstveni sistem postavil na pravo pot.

6. TRAK (VI) 12.25

(nadaljevanje) In jaz zaupam njemu in zaupam tudi presoji javnosti, kar se tega tiče.
Kar se pa tiče časovnice in teh navideznih sporov, v interventnem zakonu, ki je že bil sprejet v parlamentu, so vsi ukrepi popisani. Zelo jasno stoji, da s septembrom začnemo izvajati interventni zakon za javno mrežo. V javni mreži so tako javne zdravstvene ustanove kot koncesionarji. Seveda lahko obstajajo tudi v koaliciji na to temo različna mnenja, ampak različnost nas bogati. Kar se pa tiče zasebnikov je pa tudi v zakonu jasno navedeno, da se po šestih mesecih od uveljavitve, to se pravi, da bo to marca verjetno, čez palcem izračunal, se začnejo tudi zasebniki vključevati v isti sistem odprave čakalnih vrst. Tako da tukaj nekih negotovosti več ni, zaradi tega, ker so vsi časovni roki za naslednjih 18 mesecev zapisanih v zakonu. Bom pa napovedal že zdaj, kot sem že v preteklosti, namen imamo vsake tri mesece spreminjati in dopolnjevati predvsem zakonodajo na podlagi tega kar se bomo naučili, tudi interventni zakon, verjamem, da bodo spremembe interventnega zakona, da bo v kratkem v javni obravnavi, zato ker ga želimo dopolniti, da bomo ta sistem, ki je bil vzpostavljen s septembrom, sproti dopolnjevali. Ne bomo čakali 18 mesecev. In takrat, ko bomo do tega prišli, se z velikim veseljem ne bomo samo posvetovali z vsemi poslanskimi skupinami, ampak verjamemo, da bomo lahko tudi tvorno sodelovali.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Kolega Horvat, imate besedo za postopkovni predlog.
Pa vljudno naprošam še enkrat, da se osredotočimo na vsebinsko obrazložitev, kje je bilo mogoče odgovor pomanjkljiv in tako dalje. Prav tako pa naprošam poslanke in poslance, da podajo dovolj, preden se pač dela nemir v dvorani, da pustijo, da kolega tudi pove do konca.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa.
Vas častim z nekaj sekundami, gospa podpredsednica.
Hvala lepa, gospod predsednik. Ravno za to, kar je povedal gospod predsednik, je potrebno, da tukaj v Državnem zboru opravimo prav na to temo temeljito razpravo in zdaj bom razložil oziroma da vsebinsko obrazložitev mojega postopkovnega predloga, kot Poslovnik zadeva zahteva.
Vesel bom, če bomo odprli razpravo in si odgovorili na vprašanje, ali je za nas ekvivalenten zdravnik, ki dela v državni instituciji s tistim ki je koncesionar in tisti, ki je zasebnik. Gospod predsednik je povedal, da pravzaprav ja, tako da tu smo že na eni skupni poti. Mi moramo omogočiti, da bo bolnik svobodno, poudarjam, svobodno zbral svojega zdravnika in odgovoriti si moramo na vprašanja ali podpiramo in želimo to ravno udejanjiti svobodno odločitev bolnika, kje in pri kom bo bolnik uveljavljal pravico do obveznega zavarovanja. Odgovoriti si moramo na vprašanje, ali podpiramo in želimo udejanjiti tudi svobodo zdravnika. Potem prenehati moramo vendarle vsaj v tej hiši z zavajanjem slovenske javnosti, da smo priča neki plazeči privatizaciji. To slišimo od nekaterih poslancev s strani koalicije. Vzpostaviti moramo, to je ključno, moderno evropsko javno zdravstvo in dejansko bo to omogočilo po zgledu z nami primerljivimi državami v Evropski uniji, to bo omogočilo, da bo dejansko lahko prišel bolnik relativno hitro do zdravstvene, kakovostne zdravstvene storitve.
Tako da predlagam, kolegice in kolegi, da v fazi glasovanja ta moj proceduralni predlog podprete, ker bogastvo, torej, ker zdravje je naše največje bogastvo, zdravje je naša največja vrednota.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala, kolega Horvat.
Hvala za podarjene sekunde in za razumevanje kaj postopkovni predlog dejansko je.
Nadaljujemo. Besedo ima kolegica Alenka Jeraj.
Izvolite.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Predsednik Vlade dr. Golob. Prvi družinski zakonik, ki bi izenačil zakonsko zvezo in omogočal posvojitve tudi istospolnim partnerjem, je bil sprejet leta 2011. Takrat je civilna iniciativa Za otroke gre zahtevala referendum in državljanke in državljani so na referendumu odločili, da takega zakonika ne želijo. Referendum je bil izveden 25. marca 2012, zanj je glasovalo 45 % volivcev, proti 55 % volivcev, skupaj 280 tisoč državljank in državljanov. Pred tem je bil v času prve Janševe vlade sprejet Zakon o registraciji istospolne partnerske zveze, ki ga je nato v letu 2016 nadomestil Zakon o partnerski zvezi,

7. TRAK: (AJ) 12.30

(nadaljevanje) v katerem je določeno, partnerska zveza je življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških. Ta ima povsem enake pravne posledice kot zakonska zveza, z izjemo možna skupne posvojitve in upravičenost do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Naj spomnim, da je bil tudi zakon, ki bi omogočal samskim osebam oploditev z biomedicinsko pomočjo, z veliko večino zavrnjen na referendumu. To bi namreč omogočilo nadomestno materinstvo in po izkušnjah iz drugih držav vemo, kaj to pomeni. Če poenostavimo, je otroke možno tudi kupiti.
Danes je registriranih 250 istospolnih partnerskih zvez, zakonskih in zunajzakonskih zvez pa nekaj čez 100 tisoč. V letu 2000 pa nekaj 100 tisoč, pardon. V letu 2015 je bila pripravljena novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bila tudi zavrnjena na referendumu, ki se ga je udeležilo 36 % volivcev, proti je glasovalo 63 % volivcev. Tako so državljani že drugič odločno povedali, da ne podpirajo take spremembe.
V vseh naštetih primerih je Ustavno sodišče dopustilo referendum. Po referendumu v letu 2015 je nekdanja poslanka SMC, danes pa predsednica sodišča v Mariboru Jasna Murgel zapisala, citiram: »Eno leto hitro mine, vmes menjamo sodnike Ustavnega sodišča.« Očitno se je to tudi res zgodilo, saj je tokrat Ustavno sodišče odločalo tudi o nečem, o čemer ni bilo vprašano in je popolnoma zanemarilo, da imamo Zakon o partnerski zvezi, ki ga v odločbi sicer omenja, a odločbo zapiše tako, kot da tega zakona ni in iz tega izpelje, da je področje istospolne partnerske skupnosti popolnoma neurejeno, kar ne drži. Zato odloči, da se izenači zakonsko zvezo s partnersko zvezo.
12. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah zakonsko zvezo omejuje na skupnost moškega in ženske. Njen pomen je v zasnovanju družine, kar smo zapisali tudi v Ustavo Republike Slovenije. V Konvenciji o človekovih pravicah ni pravice do posvojitve in to ni človekova pravica.
Sprašujem vas, ali menite, da je posvojitev otroka človekova pravica? In, ali boste vztrajali ali se vam zdi prav, da sprejemate zakon, ki ga večina državljank in državljanov ne podpira in ga je že dvakrat zavrnilo na referendumu?

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala lepa.
Drži, da je vprašanje, ki ga naslavljate, vprašanje o katerem v družbi ni enotnega mnenja. Kar ni nič nenavadno. Drži, da se to vprašanje tudi v zakonodaji poskuša urediti že daljše obdobje, vsaj 10 let po vaših navedbah. Ampak, in drži, da so na to temo bili pripravljeni referendumi. In ravno zaradi tega, ker obstajajo tako različni pogledi, te teme nismo vnašali v koalicijsko pogodbo. In jaz sam sem to v predvolilni kampanji zelo jasno povedal, da tiste teme, o katerih ni družbenega konsenza, ne bomo z njimi silili naprej. Ampak, meni je zelo žal, nad ljudsko voljo obstaja ena institucija, ki jo mora v skladu s svojim poslanstvom, v skladu z Ustavo Republike Slovenije, z našim ustavnim redom tudi izvajati, in to je Ustavno sodišče. Če kdorkoli misli, da lahko ta Vlada vpliva na Ustavno sodišče, kako naj odloča, potem se zelo moti. Ne moremo in prav je tako. Ustavno sodišče je tisto, ki mora skrbeti, da se spoštuje ustavni red in da so zagotovljene pravice vseh enako.
Družinski zakonik, o katerem danes vi govorite, je v resnici ni stvar politične volje. Družinski zakonik je danes stvar uveljavitve razsodbe Ustavnega sodišča, ki nalaga spoštovanje ustavnega reda. Nekaterim strankam je to bližje, nekaterim je dlje. Eni bi najraje zanikali celoten sodni sistem, celoten sodni sistem, seveda potem tudi Ustavno sodišče ni pomembno. Sam ne, jaz verjamem v pravno državo. Jo bom spoštoval. Spoštoval jo bom tudi takrat, ko bo meni v škodo. In od tega ne bom nikoli odstopil. Zaradi tega, ker če zanikamo pravni sistem in sodni sistem, kam pa pridemo? Ali smo še civilizacija? Kaj pa je temelj civilizacije zadnjih par tisoč let? Če zanikamo ustavni red države v kateri živimo, kam pa pridemo?

8. TRAK: (VP) 12.35

(nadaljevanje) Ravno to je namen ne samo demokracije, celotnega pravnega sistema, da živimo v urejeni družbi, kjer so pravila znana, kjer o pravilih ne odločamo na podlagi čustev, ampak na podlagi tehtne presoje strokovnjakov prav ustavnega reda. Jaz ne morem se bolj strinjati s tem, kar sem zdaj povedal, in tudi so to moje vrednote, od katerih ne bom nikoli odstopil. Pa verjamem, da koalicija tudi ne. A so bile te razsodbe vedno nam v korist? Mogoče ne bodo. Pa nič za to, ravno tako jih bomo spoštovali. In dovolite mi, da na to temo, ker verjamem, da ste dobra kristjanka, citiram papeža Frančiška: Bog je oče in vsi njegovi otroci, na vse svoje otroke ne bo pozabil in jih ne bo razlikoval, ker so v resnici vsi njegovi otroci enaki. Ta izjava je iz lanskega leta, zapisana je pisno in jo lahko najdete na spletu. In kaj vam papež Frančišek sporoča? Sporoča vam isto kot Ustavno sodišče - da ne moremo ljudi razlikovati samo zato, ker mogoče niso enaki nam. In to je osnovno načelo, ki se ga bom sam držal in na katerem temelji družba. In samo še eno besedo, ker je bilo govora o tem, da naj bi se stvar v šolski sistem uvajala. Veste, kje so moji otroci najprej slišali o tej temi? V 4. letniku predmeta Vera in kultura na Škofijski gimnaziji. Jaz mislim, da vam to pove vse o tem, kako se ta tema zlorablja za stvari, ki jim ni namenjena. / aplavz/

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Kolegica Jeraj, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Torej Ustavno sodišče je presojalo in primerjalo zakonsko zvezo med možem in ženo, ki je vpisana tudi v Ustavo oziroma v Družinski zakonik, s partnersko zvezo, ki govori, da je to zveza dveh, torej dveh moških ali dveh žensk. Zato govorim o tem, da z vašim predlogom zakona delate več od tega, kar je Ustavno sodišče presojalo in kar je tudi zahtevalo. Zdaj v zadnjem času beremo poročilo Varuha človekovih pravic. Z marsičem, kar pravi, se ne strinjam, se pa strinjam s tem, da bi potrebovali tudi varuha otrokovih pravic. In sprašujem se, kje so tu pravice otroka. V ZDA namreč, kjer so posvojitve v istospolne skupnosti možne že 20 zadnjih let, prihaja do pričevanja teh otrok. Enoglasno so Katy Faust, Robert Oscar Lopez, Milly Fontana in Heather Berwick spregovorili in povedali, citiram: »Posvojitev v istospolno skupnost je zločin nad otroki«. Vsi so tudi sprožili tožbe proti odločitvi države, ki jih je dodelila v istospolne skupnosti. Družinski zakonik pa določa tudi druge stvari, ki bodo po novem veljale tudi za skupnost dveh oseb, kar je, kot sem rekla, več, kot je zahtevalo Ustavno sodišče. In tu govorimo o teoriji spolov, ki govori o tem, da je spolov nekaj deset, da si lahko vsak poljubno izbere spol in ga tudi menja, če se tako odloči. V Slovenski demokratski stranki nasprotujemo uvajanju teorije spola in LGTB agende v šole. Menimo namreč, da so otroci v času, ko šele izgrajujejo svojo osebnost, ko nanje močno vpliva okolje, v katerem živijo, dovzetni za marsikaj, sploh ob tako nasilni agitaciji LGTB skupnosti. Zanima me, ali boste uvedli teorijo spola in teorijo LGTB v vrtcih in šole in ali ste pripravili kakršne analize, kaj to pomeni za otroke in mladostnike in za njihov razvoj?

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala lepa.
Bom začel na koncu. Učne načrte ne pripravlja Vlada, kot dobro veste, še manj se učne načrte zapiše v zakon, kot tudi dobro veste. Tako da je to vprašanje spet insinuacija v smer, ki ne obstaja. Ampak nič nenavadnega. Tisto, kar pa je pomembno, je, da zagotovo mi ne pade na kraj pameti, da bi se s komurkoli prerekal o sodbi Ustavnega sodišča. Nisem ustavni pravnik, tako kot verjetno tudi vi niste. V kolikor ocenjujete, da je zakon prešel čez odločbo Ustavnega sodišča, imate na razpolago,

9. TRAK: (ŠZ) – 12.40

(nadaljevanje) kar veste bolje od mene. Vse zakonske možnosti, ustavne možnosti, pritožbe in vsega tega. Ampak zagotovo med njimi ni predsednika vlade, ki bi o tem odločal in tudi to dobro veste. Pa nič za to. Saj se teh vprašanj nikakor ne izogibamo. Bom ponovil še enkrat. Izpolnjujemo sodbo Ustavnega sodišča, ker verjamemo, da je spoštovanje ustavnega reda temelj naše družbe in države. Jaz bi si zelo želel, ko bi vsi vi to ponovili, na glas tukaj kot prisego, ker potem bi bila ta družba boljša.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Kolegica Jeraj, imate besedo za postopkovni predlog in tudi vam ista prošnja kot prej kolegu Horvatu.

Izvolite.

ALENKA JERAJ (PS SDS): No, gospod Golob bi se izognil vsemu na kar ne želi odgovoriti član vaše vlade, torej minister usmerja in z ekipo, ki jo bo imel, ki jo ima za šolske načrte, so pač neke smernice dane s strani vlade. Če bi bilo tako kot vi pravite, potem bi se vse zmenili v okviru šolstva in to je to. Ampak Ministrstvo za šolstvo deluje v okviru vaše vlade, je vaše ministrstvo. Skladno s Poslovnikom predlagam razpravo, ker na veliko stvari, ki sem jih izpostavila ni bilo odgovorov, so ostale neodgovorjene. Oba se strinjava, da se moramo o teh stvareh pogovarjati, da moramo razčiščevati dileme, pogledati raziskave s tega področja in zato predlagam, da opravimo poglobljeno razpravo o tem.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Tudi o vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 28. septembra, v okviru glasovanj.
Kot zadnji ima besedo mag. Borut Sajovic. Izvolite.

MAG. BORUT SAJOVIC (PS Svoboda): Hvala lepa, predsedujoča.
Prijazen in pa ponosen slovenski dober dan vsem, predsedniku vlade, ministricam, ministrom, poslankam, poslancem, našim dragim gostom na balkonu, državljankam in državljanom.
Spoštovani gospod predsednik Vlade!
Vodenje 15. slovenske Vlade ste prevzeli v izjemno zahtevnih časih, že iz treh predhodnih vprašanj je bilo razbrati v kakšnem stanju ste prevzeli Slovenijo. Neurejeno, nepospravljeno, rešitev, potrebno na vseh področjih: na področju zdravstva, zunanje politike, tudi človekovih pravic. Ne gre samo za to, da je bilo treba v Slovenijo spet vrniti svobodo in z drugačnim delovanjem in spoštljivostjo do državljank in državljanov vrniti tisto, kar je v tej državi dragoceno: Dialog, stabilnost, zaupanje, spoštovanje, sodelovanje. Treba je vrniti tudi zaupanje v pravno državo, ter njene dragocene, nepogrešljive institucije. Vlado ste prevzeli v času energetske krize in pa draginje. Ta vlada je odgovor na vprašanja, ki so se zastavila že davno prej. Junija je bila inflacija 10 %, danes je le kanček napredovala, v bodoče se zniža. Rešiti je bilo treba tudi vprašanja, ki so se zastavila že prej. Inflacija je bila na pohodu od jeseni 2021, energetska kriza, draginja prav tako. Dela ste se, spoštovani gospod predsednik, lotili takoj in že na 15. dan delovanja te vlade predstavile prve ukrepe v boju zoper draginjo, jih čez poletje nadgrajevali, da bomo vsi skupaj, tudi najranljivejši, pripravljeni na jesen in zimo. / znak za konec razprave/ Draginja pretresa svet, predvsem pa Evropo, in zato Slovenija pri tem ni nikakršna izjema. Iz medijev je slišati najrazličnejše informacije in tudi mi poslanci prejemamo številna vprašanja državljank in državljanov, kako bo draginja, predvsem energetika, ter z njo tudi inflacija vplivala na naša življenja, na življenja vseh nas kot skupnosti.

10. TRAK: (NB) – 12.45

(nadaljevanje) Zato vas, spoštovani predsednik Vlade sprašujem oziroma prosim, da povzamete, kaj vse ste že naredili za slovenska podjetja, predvsem za slovenska gospodinjstva na področjih, ki sem jih omenil, kaj smo in kaj bomo še storili za… / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala lepa za to vprašanje.
Verjamem, da je to vprašanje enako žgoče, mogoče pa celo še bolj od ostalih, o katerih smo govorili ravno v tem trenutku. Stvari, kot smo napovedali že pred oblikovanjem Vlade, je to ena od tem, ki ima osrednje mesto v našem delovanju. Začeli smo, tri sloji so, trije paketi so. Začeli smo z regulacijo cen. Zakaj regulacija cen? Zato ker, in ta je ravno s 1. septembrom stopila v veljavo, ker smo želeli s tem zamejiti vpliv energentov na inflacijo. To je bil ultimativni cilj regulacije. Regulacija je kljub temu, da vstopamo v najhujšo energetsko zimo kar jo Evropa pomni, je ta regulacija pripeljala do tega, da s 1. septembrom so se vsem odjemalcem, vsem, v primerjavi z avgustom, cene oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom znižale. Na ta način želimo odpraviti pogon za inflacijo od ostalih produktov in izdelkov, in to je prvi cilj. In v oktobru, ko se bodo ti ukrepi prvič poznali, pričakujem, da bo inflacija začela tudi počasi padati in do konca leta pričakujemo, da bo inflacija pod 10 %, tako kot smo to napovedali in verjamem, da bomo o tem med najuspešnejšimi v Evropi. In nimam težave to na glas povedati.
Drugi paket, ki je vezan na leto 2022, je sestavljen iz pomoči gospodarstvu na eni strani in pomoči gospodinjstvom. Gospodinjstvom, tistim ki so najranljivejši, več skupine zajetih, od teh ki so socialno ogroženi do teh, ki imajo varstveni dodatek, med njimi so invalidi, tudi delovno aktivni in pa otroci. Povečali smo otroški dodatek. Podvojili smo ga za obdobje naslednjih treh mesecev zato, da bodo družine z otroci, ne glede na to, njihov status, tudi če so delovno aktivni, njihovi starši ali pa predvsem zato, ker so delovno aktivni, da bodo lahko otroci in te družine lažje prišle skozi to zimo, ki je pred nami. Skupna višina teh ukrepov za gospodinjstva v tem trenutku presega sto milijonov evrov, samo za leto 2022, brez upoštevanja učinka regulacije. V gospodarstvu smo najprej prišli z enim zakonom, na podlagi temeljitih in zelo konstruktivnih razgovorov s predstavniki gospodarstva, prihajamo v bodoče, mislim da v tem tednu ali naslednjem, z novelo zakona in povečanjem pomoči, govorim samo o letu 2022. Tudi te pomoči se bodo približale znesku 100 milijonov, nekoliko manj, 80 milijonov za enkrat. Samo za letošnje leto 2022, samo do konca leta, za drugo polovico. Največji ukrepi so pa pripravljeni za prihodnje leto. Za leto 2023, ko bodo dejansko razmere najhujše, pripravljamo paket, nekateri zakoni so že sprejeti, nekateri so v pripravi, paket zakonov, ki bo skupaj znašal, njihov obseg bo znašal skoraj 5 milijard evrov. To je skupaj, koliko denarja, bomo namenili temu, da bo Slovenija skozi to energetsko zimo šla brez velikih prask. Od tega bo za gospodarstvo odpadlo približno milijardo in pol, gospodinjstva milijardo 200 in milijarda… Kmetijstvo je že v letošnjem letu in še v tem delu bo noter, da. Kmetijstvo je bilo samo letošnje leto skoraj 25 milijonov dodatnega denarja v drugi polovici leta. In v prihodnjem letu bomo zagotovili tri stvari, da bo energetsko gospodarstvo delovalo, ker verjetno ste bili sami priča, da marsikateri dobavitelji odhajajo iz trga in na videz uporabniki ostajajo prepuščeni sami sebi, pa ne drži. Zagotovili bomo, da največji dobavitelji, med njimi državna podjetja, bodo prevzela po reguliranih cenah vsakega od uporabnikov. Nihče ne bo ostal brez dobavitelja, še manj brez oskrbe. To je prvi zakon.
Drugi zakon je, da bo gospodarstvo lahko normalno delalo s cenami, ki bodo primerljive s cenami, ki se plačujejo v Evropi ali pa celo nižje. Konkurenčne, če hočete.
In tretji zakon. Tretji paket je pa tisti, s katerim želimo te regulirane cene,

11. TRAK: (SC) – 12.50

(nadaljevanje) ki smo jih vpeljali s septembrom izvajati celo prihodnje leto, po domače, dokler bo potrebno. Kombinacija vseh treh je tista, ki bo pripeljala do tega, da bo Slovenija na koncu imela nizko inflacijo, nižjo od evropskega povprečja in gospodarstvo, ki bo lahko delovalo po konkurenčnih cenah in to je tisto, kar šteje. Zavarovali bomo delovna mesta in zavarovali bomo ljudi, na nikogar ne bomo pozabili.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Kolega Sajovic, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MAG. BORUT SAJOVIC (PS Svoboda): Hvala lepa, predsedujoča.
Še enkrat prijazen pozdrav v imenu Poslanske skupine Svoboda!
Zahvala predsedniku za odgovore. Ravno odgovori so pokazali in dokazali, da ste se svojega poslanstva lotili aktivno, odgovorno in pa preudarno. Iz tega izhaja tudi velika javnomnenjska podpora predsedniku Vlade, ministrskemu zboru s strani naših državljank in državljanov. Samo zavedanje, da na tej poti v težkih časih hodimo skupaj in spoštljivo, nas pelje naprej. V vaših nastopih in govorih ste poudarili slovensko plat medalje, aktivnost pri nas doma, večkrat pa tisto, kar je presenetljivo pa se Slovenija pojavlja tudi kot vodilna majhna država pri evropskih temah. Aktivno ste pristopili k iskanju rešitev na evropski ravni. Naj spomnim samo, da je ugledna revija Foren Policy objavila daljšo analizo političnega dogajanja v Evropi, kjer so poudarili, da je izjemna redkost, da je imel slovenski predsednik vlade daljši govor v Bruslju o energetskih problemih celotne Evrope. Naš predsednik vlade ni govoril v imenu majhne, a pomembne Slovenije, govoril je v imenu Belgije, Nizozemske, Luksemburgu. Torej, gospod predsednik, kako je in bo še Slovenija ukrepala? Kaj ste sami na ravni Evropske unije dosegli in kaj vse še ocenjujete, da je treba doseči in kakšno očitno pomembno vlogo tukaj igra in bo še naprej igrala naša ljuba Slovenija?

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala za tole.
Sedaj mi je sicer malo nerodno, ampak bom obrnil na šalo. V bistvu imam srečo, da sem ravno v tem trenutku na tej poziciji, zaradi tega, ker sem celo življenje se izobraževal in delal na tem, da bom tako situacijo lahko reševal. Nisem si pa mogel misliti, da bo Janez Janša imel tako dobro daljnovidno vizijo, da me postavi na to mesto ob pravem času.
Tisto, kar počnemo v Evropi danes, je zelo na videz kompleksno, ampak v resnici enostavno. Nobena država ne more s svojimi lastnimi ukrepi sama reševati te krize, ker kriza je evropska, zato moramo istočasno, ko sprejemamo domače ukrepe, spreminjati v celoti tudi delovanje evropskega energetskega trga. Ta del je kompleksen in najbolj pomembna stvar je, da obstaja pet področij in samo, če so vsa področja med sabo usklajena, potem bodo rešitve in reforme delovale. Podobno kot v slovenskem zdravstvu. Ne moreš samo enega dela reformirati, pa mislim, da bo pol delovalo. Reformirati moraš celoto. Na eni strani moramo reformirati radikalno način kako se porablja energija in ta prostovoljno zmanjševanje porabe, ki se sliši čudno, pa marsikdo mu oporeka, je prvi način, se pravi, kako bo Evropa zmanjšala svojo energetsko intenzivnost. To je prva stvar. Moramo nasloviti vprašanje porabe. Na drugi strani moramo nasloviti vprašanje pretoka po omrežjih. V preteklosti se je marsikatera nacionalna država sebično odločala za to, da je zadrževala energijo ali je bil to plin, elektrika, karkoli. V tem delu je treba vzpostaviti popolno pretočnost evropskega energetskega sistema, da odpravimo majhne nacionalne sebičnosti. Treba je reformirati tako imenovani promptni trg, sprotni trg, dnevni trg električne energije in zemeljskega plina, ker danes te cene, ki se dogajajo niso več povezane s stroški za proizvodnjo niti plina, še manj elektrike, zato ga je treba reformirati. Četrtič. Treba je še posebej reformirati tako imenovani terminski trg, ker tam so pa, zaradi premajhne likvidnosti in pa nezavidljive vloge,

12. TRAK: (SB) – 12.55

(Nadaljevanje) v katerih so danes proizvajalci širom Evrope, dogajajo malverzacije, ki v resnici temeljijo na finančnih špekulacijah in nimajo veze z energetskim trgovanjem. In ravno zaradi tega, ker je treba vse to povedati celoto, preden sploh pridemo do točke regulacije cen, je tako pomembno, da imamo to celoto sestavljeno. Julija o tem marsikdo v Bruslju ni vedel dovolj, danes vedo vsi vse in se vsi zavedajo tega, kar sem povedal. Samo celota ukrepov pripelje do zadnje točke, ki pravi: pomagali bomo gospodarstvu s shemo državnih pomoči, ki bo upoštevala, da trg deluje po novih pravilih. In na ta način lahko Evropa finančno preživi in ostane tudi ekonomsko močna in to je tisto, kar si v resnici vsi želimo.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Najlepša hvala.
In zahvaljujem se predsedniku Vlade za vse podane odgovore.
Sedaj prehajamo na vprašanja poslank in poslancev. Kot prva ima besedo Suzana Lep Šimenko, ki bo postavila vprašanje ministru za infrastrukturo, mag. Bojanu Kumru.
Izvolite.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za besedo, predsedujoča.
Spoštovani minister, lepo pozdravljeni!
Cestna infrastruktura v Sloveniji niti najmanj ni v zelo dobrem stanju in na številnih območjih po Sloveniji so potrebna nujna vlaganja. V preteklosti je bilo že potrebnega veliko napora, da smo vseeno nekatere projekte prestavili iz neke mrtve točke in da so bili umeščeni v načrt razvojnih programov. Ampak nekako se zdi, da ker so bili umeščeni v času ene druge vlade v zadnjih dveh letih, sedaj njihovo realizacijo zamikate nekje pač v prihodnje. Sama sem postala pozorna na to, ko sem prebirala rebalans proračuna, katerega sestavni del je tudi načrt razvojnih programov in ko sem šla čez projekte, ki bi se naj izvajali v letošnjem oziroma v prihodnjih letih na območju iz katerega prihajam, sem žal ugotovila, da je eden izmed projektov nekako bil zamaknjen za plan po letu 2025, konkretno govorim o ureditvi ceste skozi Zgornji Leskovec in za pripadajoči del pločnika v dolžini 600 metrov. Ta projekt je bil v letu 2021 umeščen v načrt razvojnih programov, sredstva v višini 858 tisoč bi naj zagotovila DRSI, en manjši del v višini 125 tisoč pa občina Videm. Izdelana je bila projektna dokumentacija, decembra 2021 je bila narejena sprememba po recenziji, spomladi letošnjega leta so se začele cenitve in pa odkupi zemljišč. Dogovorjeno je bilo in tako je bilo po planu, da bo gradnja se pričela v letošnjem letu. Žal pač sem ugotovila, da po načrtu razvojnih programov vsa ta sredstva, ki bi jih naj zagotovila država, zamikate za plan po letu 2025.
Mene zanima, kje so razlogi za ta zamik. Verjetno je še več podobnih projektov. In kdaj lahko vseeno pričakujemo, vseeno to, ne gre za projekte, ki bi bili nekje na začetku, ampak dejansko gre za projekte, ki so v teku, vsaj za tega konkretnega lahko tako trdim.
Hvala za vaš odgovor.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

MAG. BOJAN KUMER (minister za infrastrukturo): Hvala lepa, gospa poslanka za vprašanje.
Jaz samega razumem za zelo konkretnega in pa ja, jedrnato ste izpostavili problematiko iz katere prihajate. Dovolite, da najprej, da na splošno povem, da kako se določajo projekti in kako se financirajo. verjetno tudi sami veste, da obstaja šestletni drseči plan, kamor se uvrščajo projekti. Razumem, da da je bil določen tempo pri posameznih projektih spremenjen. Zdaj, razlogi so lahko različni, se vsi ti mejniki, ki ste jih navedli, držijo, so bili že izvedeni v tem konkretnem primeru, ključno pa je, ali so bili ostali pogoji izpolnjeni, umestitev točno tako zastavljene cestne infrastrukture skupaj s pločnikom v sam prostor, kjer vemo, da umeščanje infrastrukture v prostor je poseben, en malce dolgotrajnejši proces, ne pa toliko, da bi bil razlog zaradi financiranja.

13. TRAK (VI) 13.00

(nadaljevanje) Sama cestna infrastruktura in na splošno infrastruktura je gonilo gospodarske aktivnosti. Sam, ko sem prevzel to ministrstvo, se tega še kako zavedam. Omenjali ste, da smo kao mogoče spreminjali hitrost umeščanja oziroma hitrost vlaganj, kar se cenovno in pa finančno gledano ne drži. Proračun temu pritrjuje. Določene postopke, določene projekte, ki so bili bolj zreli in so pri umeščanju v prostor hitreje bili umeščeni smo seveda pospešili, določeni, ki tega niso bili, seveda nismo morali in moramo seveda tempo oziroma menjavati prioritete. Tako da se držimo predvsem tega, da so res vsi postopki izpolnjeni. Iz tega, iz tega ven sledi eventualna zamaknitev projekta na kasnejši čas, ključno pa je, da ta projekt še vedno ostane v šestletnem drsečem povprečju, se pravi v planu Drsi. Pripravili so mi podatke, da pa sprejeti proračun, ki ga ima Direkcija Republike Slovenije in je bila v predhodniku uvrščen v proračun, je bilo 315,6 milijona evrov, z rebalansom pa smo dejansko še dvignili na 379,9 milijonov evrov. Nekaj tudi zaradi tega, ker se materiali držijo, se delovna sila draži, samo gospodarstvo potrebuje tudi zaradi dražjih energentov več sredstev za isti projekt, pa tudi sami postopki so bili daljši, kot je bilo mogoče predvideno lani, ko se je planiralo za letošnje leto.
Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Kolegica Lep Šimenko, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za podani odgovor.
Jaz moram reči, da se ne morem tukaj strinjati z vami. Poglejte, projekt, konkreten projekt je tako rekoč v teku in vi ga zdaj zamikate, ne za plan za leto 2023 ali pa za plan za leto 2024, ampak za plan po letu 2025. Jaz verjamem, da morda se ne zavedate pač situacije v Zgornjem Leskovcu, v poletnem času se vijejo kolone tujcev čez to naselje, zaradi tega, ker se številni tujci pač izmikajo gneče na mejnem prehodu Gruškovje. In ravno zaradi tega je nastala ta pobuda in želja, da se uredi pločnik skozi naselje, seveda se je sočasno še ugotovilo, da je potrebno urediti vse dovozne poti, da je potrebno narediti preplastitev ceste in pač tako je dejansko potem prišlo do tega projekta. In to ni nekaj, kar je nastalo, ne vem, eno, dve leti nazaj, ampak o tem govorimo že zadnje desetletje. In jaz vas res prosim, pripravljate proračun za leti 2023 in 2024. In glede na to, da je ta projekt tako rekoč pripravljen in bi se moral že začeti izvajati v letošnjem letu, da ne zamikate za, ne vem, po letu 2025, ker se mi to zdi resnično nesprejemljivo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

MAG. BOJAN KUMER (minister za infrastrukturo): Hvala.
Tako kot ste zdaj omenili dejansko ta spremljajoča infrastruktura, ureditev dovoznih poti, odvodnjavanje, ki je bilo potrebno urediti in pa ta pomembnejši del, ki se financira iz Vidma, jaz lahko še enkrat preverim v kakšni fazi in zakaj je bil odmaknjen iz letošnjega leta na kasnejše leto, noben problem. Vsekakor pa lahko garantiram, da je še vedno ostal v projektu, v financiranju šestletnega drsečega plana DRSI-ja. In glede na to, da smo povečali sredstva, ki bi se morala izvesti, lahko naredim še dvojno preverbo, ali je možno, da to naredimo še vedno v skladu s končnim planom, ker se vsako leto financira določena faza projekta, pa kdaj je zdaj dejansko izšle tista zadnja faza projekta, ki s katerim se projekt dokončno konča.
Tako da, če dovolite, bi vam lahko ta del odgovora podal ali pisno ali pa ustno, pa vem, da se bova še večkrat srečala v Državnem zboru.
Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Poslanec Lenart Žavbi bo vprašanje zastavil ministrici za javno upravo, gospe Sanji Ajanović Hovnik.
Izvolite.

LENART ŽAVBI (PS Svoboda): Najlepša hvala za besedo, predsedujoča.
Naj za začetek izrazim eno neizmerno čas pa zadovoljstvo, da lahko ministrici za javno upravo kot prvi v tem sklicu zastavim ustno poslansko vprašanje.

14. TRAK: (VP) 13.05

(nadaljevanje) Moja tematika, torej obravnava tujcev na upravnih enotah, je neka problematika, s katero se po eni strani se zelo veliko srečujemo tudi v medijih, po drugi strani pa z njo poslanci večkrat pridemo v stik na terenu. Sploh jaz v Ljubljani se mi zdi, da sem v prvih tednih mojega poslanskega mandata prišel do ogromno nekih prošenj, poizvedovanj, kaj se dogaja na Uradu za tujce, konkretno na Upravni enoti v Ljubljani, zato se mi zdi, da je to neka pereča problematika, ki pa ste jo pač, kolikor jaz razumem, tudi že sama do neke mere zaznali. V medijih lahko beremo naslove člankov, kot na primer Kolaps, na upravnih enotah čakajo pet mesecev in več, Na upravni enoti zaradi večjih zaostankov več pritožb in tako dalje in tako dalje. Zdaj, prejšnje vlade očitno tu niso koherentno reševale tega problema. Zdaj pustimo, zakaj je bilo to, ali je bilo to zaradi nekih ideoloških prioritet ali je bilo to zaradi tega, ker je pač enostavno nekdo na to pozabil, pustimo to ob strani. Zdaj, poleg tega, da se te čakalne dobe na upravnih enotah pri obravnavi tujcev že dlje časa vlečejo, kar se tiče nekih, bom temu rekel, rednih ljudi, ki prihajajo na upravne enote, zaradi tega se je pa zdaj v zadnjem času še zaradi vojne v Ukrajini še dodatno povečalo pritisk na upravne enote, torej na eni strani Ukrajinci in pa, kolikor sem jaz obveščen, tudi določeni pač prebivalci Ruske federacije pritiskajo tudi na upravne enote, da se njihove primere reši.
Zdaj, izhajajoč iz nekako tega kratkega orisa problematike bi na vas, ministrica, naslovil naslednji dve vprašanji. Torej prvič: kakšno je dejansko stanje v državi in kakšni so zaostanki na največjih upravnih enotah? Ter kakšne ukrepe načrtujete in kaj boste storili za naslavljanje teh zaostankov?
Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

SANJA AJANOVIĆ HOVNIK (ministrica za javno upravo): Hvala lepa, spoštovana predsedujoča.
Hvala lepa, gospod poslanec.
Torej, uvodoma dovolite, da povem, da sem ob tem, ko sem se pripravljala na zaslišanje v tem parlamentu, nekoliko podcenila problematiko upravnih enot. Sicer sem na svojem zaslišanju povedala, da načrtujem reorganizacijo upravnih enot, da menim, da so upravne enote na neki način preživet organizem v tej državi, ostanek v bistvu še prejšnje državne ureditve, ampak nikakor si nisem predstavljala, kakšno je dejansko stanje na področju oseminpetdesetih upravnih enot, ki jih v Sloveniji imamo. Moram reči, da prva težava, s katero sem se soočila, je bila dostopnost podatkov, da teh podatkov, realnih podatkov, s katerimi bi lahko razpolagali in na podlagi katerih bi lahko pripravljali tudi potrebne ukrepe, ni bilo. Hkrati sem pa dobivala, tako kot vi, tudi jaz na ministrstvu dnevno pobude glede pohitritve vlog, sploh tujcev, pohitritve vlog za začasno zaščito. Ker v Upravni enoti Ljubljana je na trenutek, ko sem jaz nastopila s svojo funkcijo, povprečno trajanje od postopka od oddaje vloge za začasno zaščito pa do odločbe trajalo 50 delovnih dni, 3 mesece torej. Seveda se je meni to zdelo nedopustno, zato sem tudi v zelo kratkem času sklicala načelnike vseh upravnih enot, s katerimi smo se pogovorili in s katerimi smo se dogovorili tudi, da tedensko pošiljajo, sploh deset največjih upravnih enot, da tedensko pošiljajo podatke glede števila prispelih vlog za tujce in glede števila vlog, ki jih uspešno obravnavajo v vsem tem vmesnem času. Kot rečeno, ja, težava s samimi podatki se še zdaj nadaljuje, še danes nimamo prav podatkov, za katere bi, če se tako izrazim, upala dati roko v ogenj. Ampak ne glede na to ugotavljam, da imamo na današnji dan oziroma na dan 16. 9. na področju enotnih dovoljenj za prebivanje in delo tujcev na področju desetih največjih upravnih enot 15 tisoč zaostanka, za dovoljenje za začasno prebivanje tujca oziroma državljana tretje države skoraj 8 tisoč zaostanka

15. TRAK: (AJ) 13.10

(nadaljevanje) in nerešenih vlog za zaščito oseb iz Ukrajine, 460 takih vlog. Najhitreje se te vloge rešujejo prav z začasno zaščito, vendar še vedno, danes ugotavljam, da je povprečna obdelava take vloge traja slabih 13 dni, najdaljša obdelava 50 dni. Najbolj so se te obdelave teh vlog pohitrile pa ravno v Ljubljani, kar me pa tudi veseli.
Če podam še nekaj primerjav, da se število tujcev v naši državi povečuje in s tem tudi število pravnih zadev, priča dejstvo, da je v lanskem letu bilo takih upravnih postopkov dobrih 142 tisoč, na nivoju celotne države, v letošnjem, 143, se opravičujem. V letošnjem letu je bilo takih že več kot 142 tisoč, torej pa letošnjega leta še ni konec. Torej lahko pričakujemo, da bo to število še večje.
Kaj bomo tu storili? Prva zadeva, ki jo načrtujemo in zaradi katere smo tudi ustanovili delovno skupino različnih resorjev, ki se tičejo tega problema, torej Ministrstva za notranje zadeve, Službe Vlade za digitalno preobrazbo, Ministrstva za delo in socialo in Ministrstva za zunanje zadeve, pa tudi ostali resorji tu sodelujejo, je, da bomo pogledali vse zakonske podlage, ki so podlaga za izdajo teh dovoljenj, pogledali postopke, ki so in postopke na eni strani očistili in na drugi strani tudi digitalizirali. Tudi sama obdelava teh postopkov je zelo vprašljiva. Naše ministrstvo v tem trenutku pripravlja upravno akademijo, ki bo same uslužbence, ki delujejo na tem področju, dodatno usposobila, sploh ker imamo veliko fluktuacijo na področju upravnih enot zaposlenih, zato bomo obrnili logiko in zaposleni se bodo najprej prišli uvajati na Ministrstvo za javno upravo in potem bodo kot uvedeni zaposleni pričeli s svojim delom na upravnih enotah.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Kolega poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

LENART ŽAVBI (PS Svoboda): Ja, najlepša hvala predsedujoča.
Saj mislim, da, saj bom poskušal biti kratek. Mislim, da ste tudi ministrica s temi številkami, ki ste jih povedali, nekako risali to stanje, da so mogoče upravne enote na sploh v splošnem neka stvar, ki je bila v tej državi nekako, bi temu rekel, strateško zanemarjena. Tako da, zelo pozdravljam ta del, kjer gre celotna javna uprava, sploh pa v upravne enote, v nek resen strateški premislek, kaj ona sploh je, če lahko tako rečem.
Ampak ja, v bistvu vidim, da so stvari tukaj pod kontrolo. Vidim, da so načrti smeli.
Še enkrat pa bom za na koncu nekako apostrofiral to, da res tukaj v Ljubljani imamo upravno enoto, en velik problem, ne samo na Urad za tujce, čeprav je tam mogoče to najbolj pereče, zato, ker so tujci, imajo težave z razumevanjem še jezika in vsega ostalega, je birokracija za njih mogoče še za odtenek težje razumljiva kot za državljanke in državljanke Slovenije, tako da mogoče še kakšen stavek več o ljubljanski upravni enoti.
Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovana ministrica, imate besedo za obrazložitev za dopolnitev odgovora.

SANJA AJANOVIĆ HOVNIK (ministrica za javno upravo): Hvala lepa.
V Ljubljani, kot rečeno, ja, se zavedamo te težave in ta težava je kar akutna v Ljubljani. To pričajo tudi številke, ki sem jih prej povedala, na nivoju desetih največjih.
Na nivoju Upravne enote Ljubljane govorimo o zaostanku približno 9 tisoč vlog. Kaj bomo naredili oziroma kratkoročni ukrepi, ki so zdaj že v pripravi izvajanja, torej triaža teh vlog, najprej je treba pogledati katere vloge je potrebno dopolniti. Mi smo ugotovili, da več kot polovica vlog pride nepopolnih, zato sem tudi v mesecu juliju zaprosila Ministrstvo za notranje zadeve, da so navodila za izpolnitev teh vlog prevedli v najpogostejše jezike, ki so v uporabi pri teh tujcih, ravno z namenom zagotovitve čim bolj popolnih vlog. Torej triaža v petih dneh, ko se odda vloga, da se ugotovi, katera dokazila je potrebno dopolniti

16. TRAK: (ŠZ) – 13.15

(nadaljevanje) in na tem mestu bi potem se smatralo, da so te vloge popolne za naprej. Druga zadeva. Znotraj same upravne enote imamo v tem trenutku zaposlenih več kot 300 zaposlenih, samo na področju tujcev jih dela 26, kar ocenjujem, da je premajhno število svetovalcev, zato bo nova načelnica že z naslednjim tednom pričela z dodatnim nagrajevanjem tistih zaposlenih znotraj upravne enote, ki bodo sprejeli dodatno delo. Iščemo tudi rezerve med ostalimi upravnimi enotami, ki bodo lahko potem prispevale svoje zaposlene za dan, dva na teden, da se bodo te vloge odpravile. Hkrati načrtujemo tudi povečanje kadrovskega načrta na tem področju, vendar sama ocenjujem, da samo povečanje kadrovskega načrta bistveno zadeve ne bo spremenila, ravno zaradi teh velikih številk, kot sem povedala, 143 tisoč vlog v lanskem letu pač z nekaj deset novih sodelavcev ne bo rešilo bistveno problema. Največ upa vlagam v očistitev zakonskih podlag, ki jih bomo očistili nepotrebnih procesnih dejanj, hkrati pa odpravili, ko bomo digitalizirali celotne postopke, / znak za konec razprave/ krajevno pristojnost, kar bo omogočilo, da se vloge rešujejo tam, kjer bo najmanj vlog v čakanju.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Poslanka Eva Irgl bo vprašanje zastavila ministru za obrambo, gospodu Marjanu Šarcu.

Izvolite, kolegica.

EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani minister za obrambo!
Vemo kaj se zdaj že sedem mesecev dogaja v Ukrajini. Putin je napadel torej suvereno državo, ki se danes bori za demokracijo in za svobodo in vojna, ki jo je začel, seveda za sabo pušča grozovite posledice. Ker menim, da je naslednje moje vprašanje zelo pomembno, bom šla kar In medias res. Putin je, citiram povedal prejšnji teden naslednje oziroma je ponovno zaostril retoriko: "Rusija bo porabila vsa sredstva, da se zaščiti. Tudi jedrska." Ukrajina je prejšnji teden Rusijo obtožila vnovičnega obstreljevanja nuklearke v Zaporožju. Zdaj, spoštovane kolegice in kolegi, predvsem pa spoštovani minister, če pride do jedrskega onesnaženja v Ukrajini, je jedrski oblak pri nas v sedmih do desetih urah. Glede na izkušnje iz Černobila, vsi se še spomnimo te katastrofe, ki se je zgodila, verjamem, da smo se takrat vsi skupaj kaj naučili iz tega. Veste, da takrat obveščanje ni bilo najbolj hitro, nekatere stvari so prišle prepozn in seveda takšne zadeve so resna grožnja za varnost tudi Slovenije. Zato me zanima, kaj se dela na področju zaščite in obvarovanja državljanov v kolikor pride do takšne katastrofe. Kakšne strategije imate izdelane za zaščito v takšnem primeru? Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor.
Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
Minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

MARJAN ŠAREC (minister za obrambo): Hvala lepa za vaše vprašanje.
Pač gre za vprašanje nacionalne varnosti, ki je povezano s celotnim obrambno varnostnim sistemom. Če je prej kolegica Ajanović Hovnik rekla da je podcenila problematiko upravnih enot, da sem ne podcenil, ampak da sem pričakoval, da je stanje na Upravi za zaščito in reševanje manj slabo, kot sem pričakoval. Pa vendar vidimo v zadnjem času, da je pravzaprav ta hip najšibkejši člen Uprava za zaščito in reševanje. Namreč vi ste omenili jedrsko nevarnost. Sam moram predvsem omeniti, da nam v tem trenutku akutno najbolj grozijo kibernetski napadi in Ministrstvo za obrambo je uspešno odbilo, mislim, da dva napada v zadnjem času. No, Uprava za zaščito in reševanje tega ni odbila. Nasprotno, že en mesec se ukvarjamo s kibernetskim vdorom in kot sem rekel, stanje na Upravi za zaščito in reševanje bom podal, ni direktno na jedrsko varnost, ampak bom podal dogodek iz vikenda,

17. TRAK: (NB) – 13.20

(nadaljevanje) ko je inšpektorat za naravne nesreče aktiviral državno enoto za hitro posredovanje. Državna enota nima ne poveljnika ne namestnika, odziv je bil 70 %, aktiviral je dve regijski enoti. Tudi tam so povedali, da ni dovolj tehnike, ne ljudi na civilni zaščiti na teh enotah in pa aktivirane so bile tri občinske enote, Škofja Loka, Brežice, Maribor, na občinski ravni pa zadeva seveda deluje. In mi si ne moremo zatiskati oči pred resnostjo situacije in zato bodo na Upravi za zaščito in reševanje potrebni koreniti ukrepi, da bo Uprava za zaščito in reševanje se usmerila od gradbeništva, kajti ko sem prišel na ministrstvo, so mi predstavili ne vem koliko gradbenih projektov, ki so v teku ali naj bi jih delali, sedaj pa vidimo, da tako imenovani »core business« pa ne deluje, se pravi, zaščita in reševanje. In tudi v zvezi z jedrskim napad… Ja, gospa Irgl, počakajte, da pridem do tja… Tako kot je na drugih področjih, seveda tudi tukaj ni idealno in zagotovo ugotavljam, da sedanje vodstvo tega niti ne bo sposobno pripraviti, in zato naj povem, da bomo mi storili vse za to, da se zadeve spremenijo v najkrajšem možnem času, in da civilna zaščita, ki temelji pravzaprav na prostovoljnem gasilstvu v Sloveniji, s čimer ni nič narobe in gasilci vedno svoje delo opravijo z odliko in tudi štabi civilne zaščite po občinah, da pa na sami upravi za zaščito in reševanje in na drugih vodilnih strukturah pa ni primernega ukrepanja in primernega reagiranja. Od prvega junija, odkar sem prevzel ministrstvo, pa do danes, sem v teh treh mesecih, dobrih treh mesecih pozorno spremljal vse procese, ki se dogajajo in videli smo, poleti smo imeli poleg Ukrajine, ki ste jo omenili, ki je že nekaj časa na sporedu, smo imeli Kras, smo imeli potem tudi prevoze vode, da smo rešili slovensko Istro pred sušo oziroma, da iz pip ne bi tekla voda. Če ne bi interventno zagotavljali prevozov, bi bilo popolnoma drugače. In dejstvo je, da sem v tem času ne samo analiziral situacijo, ampak bomo tudi ukrepali, kajti civilna zaščita, to je znano, jaz to vem že kakšnih petnajst let, še iz gasilstva ven, je bolj vojska na papirju. Zato bo potrebno korenito ukrepanje, kot sem dejal in to bomo tudi storili v naslednjih dneh.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Kolegica Irgl, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala, spoštovana podpredsednica.
Spoštovani gospod minister!
Zdaj ste povedali, da naj bi bil šibki člen Uprava za zaščito in reševanje, niste mi pa nič odgovorili na konkretno zastavljeno vprašanja, torej ali imate dodelano strategijo zaščite v primeru jedrskega onesnaženja. Veste, da je to lahko enormen problem v kolikor do tega pride. Gorili ste o kibernetskih napadih. Jaz se strinjam s tem, to je šibka točka. Na to opozarjala že v prejšnjem mandat. Mislim, da je zaradi tega potem prišlo tudi do tega, da je tudi predsedovanje Svetu Evropske unije v Sloveniji pretežen del bil namenjen prav tej temi in mislim, da so se nekatere stvari vendarle izboljšale na tem področju, se pa strinjam, da je to še vedno velik problem in tukaj imamo težavo. Ampak zanima me torej:
Kakšna je strategija zaščite v primeru jedrskega onesnaženja? In pa drugi. Zanima me, ali podpirate EU Military mission, torej evropsko vojaško misijo za Ukrajino, za katero so zaprosili Ukrajinci in o kateri teče razprava sedaj na različnih formatih zasedanj Evropske unije. To se mi zdita dve pomembni vprašanji. Ne želim, da zdaj toliko odgovarjate o civilni zaščiti, ker to ni bilo moje vprašanje, razumem pa kaj ste želeli povedati, ampak da mi res odgovorite na to,

18. TRAK: (SC) – 13.25

(nadaljevanje) ki danes je lahko problem torej glede jedrskega onesnaženja, kako smo pripravljeni? Drugič pa ali podpirate evropsko vojaško misijo za Ukrajino?
Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MARJAN ŠAREC (minister za obrambo): Hvala.
Kar se tiče evropske misije za Ukrajino bo Slovenija ravnala skupaj z ostalimi članicami Evropske unije in zagotovo temu ne nasprotujemo.
Kar se pa tiče pripravljenosti na jedrsko nevarnost. Tukaj seveda, če bi do tega prišlo – poudarjam če - gre za civilno prebivalstvo, je treba najprej poskrbeti in zato sem toliko omenjal Upravo za zaščito in reševanje, ker predvidevam, da jedrski načrt ni celovit in da ga bo treba v bodoče dodelati in jasno izvesti kriterije oziroma izdati načrt kako ravnati v takšnih situacijah. Mi moramo tudi vedeti, da smo v Sloveniji že pozabili tiste akcije, nekatere akcije, nič nas ne sme presenetiti ali karkoli je že bilo v preteklosti. Danes prebivalstvo ni najbolj ozaveščeno kako ravnati ob ne samo potresih in drugih tegobah, ampak verjetno tudi ob jedrskem napadu in zagotovo bomo morali na Upravi za zaščito in reševanje v naslednjih mesecih posvetiti pozornost vsem načrtom, ne samo jedrskim, in ukrepati takoj.
Zato vam zagotavljam, da bomo mi prvi, ki se bomo lotili tega in da bomo prvi, ki bomo tudi zahtevali od vodstvenih struktur, da opravljajo svoje delo tako kot je treba. Ne pa, da se zgodi tako, kot se je zgodilo za vikend, ko ni ne ljudi, ne opreme pa še marsikomu je včasih tudi kakšna stvar odveč. Tudi to sem doživel v teh treh mesecih in če bi tiste ljudi poslušali, potem tudi vode na Kras ne bi vozili, ker so nam trdili - pa to ne iz nižjih nivojev, ampak z dokaj visokih nivojev -, da se to pač ne da narediti, da to še ni nihče naredil in tako naprej. Skratka, v teh treh mesecih, kot sem rekel, sem dobro skeniral stanje in je popolnoma jasno, da bo potrebno ukrepati. Med vse to pa sodi tudi zaščita pred jedrsko nevarnostjo, kar ste omenili vi. Tako da bomo storili vse, kar je potrebno v tej smeri, ker nekateri pač po medijih se razlaga kako je vse super, kako je vse fino in brez težav. Mi, ki pa smo v sistemu pa vemo, da ni vse tako kot se razlaga in to bo treba odpraviti.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Kolega Zvonko Černač bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo, mag. Bojanu Kumru.
Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Lepo pozdravljeni vsi prisotni!
Na ministra pristojnega za infrastrukturo in energijo naslavljam vprašanje glede energetske draginje. Minister je v petek na izredni seji Državnega zbora, kjer smo obravnavali pet sklopov predlogov Slovenske demokratske stranke za pomoč podjetjem, velikim porabnikom in prebivalstvu za omilitev energetske draginje med drugim dejal, da se je energetska draginja začela lani spomladi torej leta 21 pred dvema letoma, da je dobila pred letom dni, lani jeseni nov pospešek, cene energentov so po njegovih besedah podivjale in da je bil prvi interventni zakon sprejet februarja letos, šele februarja letos, ko je bilo že konec kurilne sezone. Tako minister, dejstva pa seveda govorijo drugače. Položnice za električno energijo govorijo drugače, cena električne energije za večino porabnikov se lani ni povečala. Prvi dvigi so se začeli v začetku letošnjega leta. Prejšnja vlada je takrat prepolovila položnice ljudem in manjšim porabnikom, gospodarstvo in kmetijstvo je namenila preko 70 milijonov evrov pa so bile cene približno za 50 in več odstotkov nižje, kot so te cene danes.
Kar se energentov za ogrevanje tiče je prvič prejšnja vlada posegla z znižanjem dajatev oktobra lani, ko je bila cena kurilnega olja pri evro dvajset za liter, drugič v začetku leta, s čimer je cena kurilnega olja znižala sredi kurilne sezone na evro. Sedanja vlada pa je posegla šele, ko je bila cena kurilnega olja preko evro petdeset, danes je preko ena petintrideset evrov, torej več kot trideset odstotkov višja,

19. TRAK: (VP) 13.30

(nadaljevanje) pa so cene na svetovnih trgih v zadnjem obdobju občutno padle in so že pod nivojem, ko je prejšnja vlada v lanski kurilni sezoni omogočila bistveno nižjo ceno tega energenta, torej po 1 evro za liter. Enormno se je letos podražil plin, cena lesnih peletov se je v primerjavi s prejšnjo kurilno sezono podvojila. Slovenija je sicer tretja najbolj gozdnata država v Evropi, letni posek pa žal ne dosega niti tistega, kar bi glede na prirast lahko. Cena elektrike za večje porabnike se je podeseterila glede na obdobje pred letom dni predvsem za dobave v letu 2023, številni dobavitelji ustavljajo dobavo plina, omejuje se nakup peletov, zmanjkuje ostalih lesnih energentov in tako naprej, pa smo pred začetkom zime. Energetska draginja oziroma energetska kriza prihaja v krizo razpoložljivosti. Vlada je sicer sprejela nekaj ukrepov za blažitev te krize, vendar premalo. Napovedani so novi, zato ministra sprašujem, kakšna je vsebina in časovnica konkretnih ukrepov, ki naj bi bili sprejeti v prihodnje, in kako bodo vplivali na cene energentov in na dobave, predvsem tistih, kjer smo v celoti odvisni od uvoza? Ali bo uvedena cenovna kapica pri električni energiji in plinu tudi za večje uporabnike? Ali drži podatek, da se bo med remontom NEK-a Krško oziroma v primeru dodatnih potreb povečala proizvodnja Termoelektrarne Brestanica ter za koliko? In koliko bo stala megavatna ura iz te proizvodnje? Glede na to, da trenutno v bilanci proizvedene električne energije energija sonca predstavlja samo 2,3 %, kakšna je vizija ministrstva za zagotovitev stabilne in cenovno dostopne oskrbe z električno energijo v Republiki Sloveniji?
Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala.
Minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

MAG. BOJAN KUMER (minister za infrastrukturo): Hvala lepa poslancu za vprašanje.
Jaz mislim, da smo zelo veliko časa že posvetili diskusijam glede energetske draginje, čeprav energetska draginja je samo en del celotne draginje, ki se dogaja predvsem v svetu, predvsem pa v Evropi. Dovolite, da pojasnim tisto, kar ste citirali, ki je bilo vzeto iz določenega dela traku moje izjave. Namreč diskusija v petek je bila v smeri borznih cen. In če gledate, je sestavljena, kako se kreira cena. Lanskoletne cene, ki so bile na maloprodajnem trgu električne energije, to so cene, katere ste vi omenjali potem kasneje, to ni isti kontekst kot cene na veleprodajnem trgu oziroma borzne cene, o katerem je pa diskusija tekla oziroma sem dobil vprašanje in o katerem sem jaz razglabljal in iz katerega ste potem vi citirali / nerazumljivo/. Seveda, to sta popolnoma dve ločeni zadevi. Kaj hočem povedati, je, da se slej ko prej z določenim zamikom cene, ki so na veleprodajnih trgih oziroma borzne cene, prelijejo v maloprodajne cene, seveda če se prej ne ukrepa oziroma če se prej ne zagotovi z določenimi drugimi ukrepi ali s posegi ali z regulacijo, z mehko, trdo, kakršnokoli ali pa s kakšnimi drugimi ukrepi kompenzira, da se tovrstne cene ne prelijejo, če gledamo v smer visokih cen, v nizke cene.
Res je, dobavitelji so lansko leto z dvigom, ki so ga videli na borznih cenah in pa veleprodajnih cenah, počasi začeli dvigovati cene v svojih cenikih. Dinamični ali pa dinamična evolucija cenikov, ki so javno objavljeni na spletni strani Agencije za energijo, vam to lahko pove. Tam boste videli, da se iz meseca v mesec že s koncem novembra lanskega leta in predvsem pa januar, februar, marec letošnjega leta, vem, da je bil dostikrat omenjena ena družba, vaš predsednik Vlade je to dostikrat omenil, da so bile najavljene višje cene, o tem govorim, ko so vnaprej napovedali dobavitelji draženje cen. In Vlada je takoj, ko je nastopila svoj mandat, tako kot je tudi večkrat v predvolilnem času bilo povedano, najprej zagotovila stabilizacijo cen, vse s ciljem, da se stabilizira inflacija. Zagotovili smo regulacijo cen od 1. septembra za gospodinjstva, za male poslovne odjemalce, to je za večino malo-gospodarstva. Tako na električni kot na zemeljskem plinu to velja. Hkrati smo še širili zaščitene odjemalce na zemeljskem plinu. Kaj nas pa sedaj čaka? Nas čakajo sistemi daljinskega ogrevanja. To sem prepoznal v drugem delu vašega vprašanja. Tudi tukaj bomo gospodinjstva, ki prejemajo toploto iz sistemov daljinskega ogrevanja,

20. TRAK: (ŠZ) – 13.35

(nadaljevanje) bomo seveda morali izenačiti s tistim, ki se ogrevajo z zemeljskim plinom na individualni osnovi oziroma ki prejemajo zemeljski plin v individualnih objektih in iz tega seveda potem na individualnih kuriščih preko kurilnih naprav pretvarjajo zemeljski plin v daljinsko toploto. Ta del seveda bomo tudi in to ravno kar zdaj počnemo, iščemo organ oziroma iščemo organ, delamo shemo, kako bomo tudi pelete slovenskim kupcem kompenzirali, kaj bomo še počeli, tudi srednji segment tako imenovanih srednje velikih poslovnih odjemalcev. Tudi njim bomo zagotovili konkurenčne cene, primerljive seveda s cenami, ki veljajo v regiji. To niso cene, ki so bile dve leti nazaj, ko ni bilo ne energetske krize, ko ni bilo ne vojne, kaj šele kakšnih drugih fundamentalnih, popolnoma drugačnih okoliščin.
Ravno tako zdaj v Državnem zboru prihaja že sprejeti zakon na vladi, sicer bolj v pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, kjer bomo za več kot dvakrat povečali skupni znesek / znak za konec razprave/ pomoči za gospodarstvo. Jaz upam, da bo ta zakon hitro sprejet tudi skozi proceduro Državnega zbora, zato da bi lahko ta pomoč čim prej prišla že za letošnje leto do gospodarstva. Poleg potem nas pa še ostane največji segment odjemalcev. To so tako imenovani veliki poslovni odjemalci. Za njih pa pripravljamo dvotirno, po dveh nivojih zamejitev cen. Eni to govorijo / znak za konec razprave/ strop, drugi kapica, ključna pa je izraz, ki zajame vse, ker je podrobnost tista, kako bo implementirana skozi ali evropsko uredbo, potem pa seveda moramo skozi naslednji interventni zakon, ki ga tudi na Ministrstvu za infrastrukturo pripravljamo … / izklopljen mikrofon/

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala.
Kolega poslanec Černač, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ja, nekaj stvari je ostalo odprtih. Najprej glede tega podatka o borznih cenah.
To ne drži. Borzne cene v lanskem letu niso presegale 100 evrov. Borzne cene na veleprodajnih trgih so začele rasti v začetku letošnjega leta, ko so začele rasti najprej na 100, 120 evrov in tako naprej. Izrazito so se pa potem seveda začele povečevati po Ukrajinski. Ampak to ni toliko bistveno. Jaz sem ta podatek navajal bolj zaradi tega, ker je bila ta kriza, tako cenovna, kot razpoložljivosti bistveno manjša. Pred letom dni pa je nekako občutek, da se sedaj ne jemlje s primerno težo glede na globino, v kateri smo, ker smo pred kurilno sezono, cena energentov je visoka in je vedno višja in tisto, kar najbolj skrbi pa je dobavljivost. Glejte, meni so predstavniki številnih podjetij povedali, da enostavno tudi največji dobavitelji nočejo več podpisovati pogodb za dobavo plina za letošnjo zimsko sezono. Nekaj podobnega se dogaja tudi pri nekaterih prodajalcih električne energije za naslednje leto. Zaradi tega sem vas spraševal, kaj boste naredili, da se bo pač ta kriza razpoložljivosti, kolikor je v naši moči, ker vemo, da kar se električne energije tiče, pa kar se lesa tiče, s primernimi ukrepi lahko ogromno stvari naredimo v okviru Republike Slovenije, ne moremo pa tega narediti seveda pri plinu. Torej, kakšna je ta časovnica teh dodatnih ukrepov, predvsem glede cen in nekje sem zasledil podatek glede tega, da stavi vlada vse samo na sonce. /znak za konec razprave/ Sonce je potencial, prej sem vam pa prebral iz bilance za leto 2021, 2,3 % proizvedene električne energije predstavlja sonce. A vi delite mnenje, da imamo v Sloveniji sončnega potenciala za šest do sedem nukleark, kar sem nekje zadnjič prebral? Me zanima jasen odgovor. Ali je temu res tako? Kje je zdaj ta drugi blok, kjer so bile aktivnosti začete v času prejšnje vlade, pa nekako se ti koraki ne nadaljujejo? / znak za konec razprave/ In zakaj ni večji poudarek tudi na vodni energiji? Vse države, ki imajo hidro potencial, ga izkoriščajo v največji možni meri. Zakaj pri nas ta hidroenergija ni prepoznana kot prednostna, ker ste nekje izjavili, da boste pozitivno diskriminirali sonce.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

MAG. BOJAN KUMER (minister za infrastrukturo): Hvala lepa.
Ja, tema je zelo taka, da smo omejeni s časom, pa bi začel tukaj na koncu. No, jaz mislim, da je prav, da pozitivno diskriminiramo, pa da uporabim vaše besede, sonce, ker je konec koncev to dosegljivo vsakemu državljanu. Jaz mislim, da je to prav, da to vlada počne. Celo več. Mi ga bomo celo spodbujali, vaši vladi je zmanjkalo sredstev, ki jih je prejšnja vlada zagotovila za

21. TRAK: (AJ) 13.40

(nadaljevanje) V vaši Vladi je zmanjkalo sredstev, ki jih je prejšnja Vlada zagotovila za subvencioniranje sončnih elektrarn. S tem se je skoraj 20 tisoč gospodinjstev priskrbelo in je nekako energetsko osamosvojilo.
Vedno je najprej ukrep, potrebno ga je spraviti skozi ustrezne procedure in na to se žanje, da se lahko ta ukrep izvaja. Predprejšnja Vlada je zagotovila ta ukrep, zagotovila sredstva. V prejšnji Vladi se je ta ukrep izvajal dovolj učinkovito, super, fajn se je potrdil ukrep iz predprejšnje Vlade. Zdaj, ta Vlada je nasledila prazne fonde in ponovno smo morali se temu posvetiti. Ni bilo ustreznih zakonodajnih podlag v smislu, da bi lahko prelivali iz enega fonda v drug fond. Ampak tudi to bomo rešili. Tako da, jaz mislim, da je prav, da državljani, tisti, ki živijo s svojim lastnim denarjem, da se jim omogoči in da se sonce pozitivno diskriminira napram ostalim virom.
Kar se tiče hidroproizvodnje, podpiramo vse napore. Jaz mislim, da oba dva veva, da Hidroelektarne Mokrice je nekaj, kar se mora izvesti. To podpiramo. Žal mi je, da to predhodni Vladi to ni uspelo. Še vedno stvar stoji na sodišču oziroma čakamo, da polnopravno, polno pravno postane ta odločitev in bo merodajna za vse. Treba bo spoštovati to odločitev. Iščemo druge možnosti, kako bi hidroelektrarne lahko umeščali v prostor.
Kot pa oba tudi veva, pa evropska zakonodaja ni enaka na področju umeščanja hidroelektrarn v prostor kot pa na primer za sončne elektrarne ali pa vetrne elektrarne. In regulacija predpisov na področju izkoriščanja potenciala rek je drugačna kot na evropskem nivoju, predvsem pa se je v zadnjih letih močno spreminjalo.
Kaj še nas čaka, da se ne bom ponavljal, ko sem prej končal. Drugo je ta shema za velike poslovne odjemalce, to je nekaj, kar je glavnino problema, danes je o tem zelo na široko govoril tudi predsednik Vlade v svojem odgovoru na poslansko postavljeno vprašanje. Na evropskem nivoju, kjer bomo večino te težave razrešili, tisto, kar je pa slovenska specifika oziroma slovenska prednost, bomo pa vsekakor naslovili v enem drugem interventnem zakonu. Pa verjetno tudi ne bo zadnji, ker stalno bo potrebno si dajati ustrezne pravne podlage, da tudi ta del zagotovimo, tako da jaz sem zelo optimističen, da na nobenega ne bomo pozabili, vsem bomo zagotovili primerljive, konkurenčne in pa cenovno ugodne pogoje, res pa je, da pač 1. junija, ko smo prišli, enostavno je nemogoče rešiti.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Kolega Černač, imate besedo za postopkovni predlog.
Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Glejte, kljub temu, da smo v zadnjih mesecih na to temo, tematiko ob različnih priložnostih povedali kar nekaj besed in si izmenjali nekaj stališč, jaz mislim, da gre za problematiko, kar se tiče zagotavljanja dostopnosti, predvsem pa stabilnosti in cenovne dostopnosti energije v Republiki Sloveniji, za pomembno temo tudi za naprej, ne samo zdaj v teh kriznih časih, zaradi tega predlagam, da glede na to, da tudi vsi odgovori danes s strani ministra niso bili podani, da na naslednji seji opravimo razpravo o tem vprašanju. in skozi to razpravo tudi nekako vsi skupaj se dogovorimo o časovnici teh ukrepov, ki naj bi sledili, predvsem pa o tem, ali res stabilno in cenovno dostopno ugodno energijo v Sloveniji lahko zagotavlja samo eden izmed obnovljivih virov energije, za katerega ne bi vi namenili v bodočo milijardo evrov, to je pa sonce, je pomemben vir.
Vendar kot sem vam povedal iz te bilance za leto 2021, energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2021, stran 26, struktura razpoložljive električne energije v letu 2021, hidroelektrarne 31 %, termoelektrarne 31,3, jedrska elektrarna 35, sončne elektrarne 2,3 in veter, vemo, da imamo dve vetrnici, 0,02 %. Torej 2,3 % sončne elektrarne.
To, da je v Sloveniji sončnega potenciala za šest do sedem nukleark, seveda ne drži. Tega mi niste odgovorili. Če bi to bilo res, potem bi mi bili najbogatejša država, kar se tiče energetske oskrbe in bi lahko ogromno te energije prodajali, res da v tistem času, ko bi jo vsi imeli dovolj.
Torej, resno se moramo pomeniti o tem kako in na kakšen način bomo v bodoče gospodarstvo in prebivalstvo v Republiki Sloveniji zagotovili stabilno in cenovno ugodno dostopnost do električne energije. In tukaj, kakorkoli obračamo, brez drugega bloka Jedrske elektrarne Krško ne bo šlo.

22. TRAK (VI) 13.45

(nadaljevanje) To je govoril v drugačnih čevljih še nedolgo tega nazaj, kakih devet mesecev ali pol leta tudi sedanji predsednik Vlade na enem pogovoru z na to temo, ko se je začela ta energetska kriza, kjer je bilo jasno povedano tudi iz njegovih ust, da ne smemo sanjati o tem, da bo sonce nadomestilo tisto, kar zdaj proizvaja Termoelektrarna Šoštanj in da ni mogoče prehoda opustitve premoga vezati na čisti prehod, brez, da imamo sigurnost in stabilnost pri proizvodnji električne energije, ki se ji reče večje kapacitete NEK-a. To je dejstvo. In zaradi tega apel, da se o tem pogovorimo, da vsi skupaj določimo neko časovnico, da se dogovorimo tudi kako in na kakšen način naj bi se pospešili postopki tam, kjer stojijo in kjer moram reči, da so vaše vlade bile proti temu, da se hidropotencial izkoristi. Kar spomnite se, v enem izmed koalicijskih pogodb ste izrecno vrgli ven izkoristek hidro potencial na eni izmed slovenskih rek, pa vemo, da ga Avstrijci s pridom izkoriščajo in še kaj drugega zraven naredijo. Prejšnja vlada pa je bila tista, ki je podpirala te tehnologije, več sredstev je bilo dano za sonce in tudi največja sončna elektrarna v Praprotnem je bila narejena v prejšnjem mandatu oziroma v zadnjih dveh.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo v okviru glasovanj.
Besedo ima kolega Anton Šturbej, ki bo vprašanje zastavil ministru za infrastrukturo, mag. Bojanu Kumru ter ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireni Šink, ki pa je danes odsotna.
Izvolite.

ANTON ŠTURBEJ (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo.
Spoštovani, kolegice in kolegi!
Zanima me, zakaj se les kot strateški energent ne omenja kot ena od možnosti za blaženje energetske krize in o energetski prihodnosti iz obnovljivih virov? Za ogrevanje s peleti so državljanke in državljani dobili kredite iz Eko sklada, ker je cena te toplote bila polovica cenejše kot cene, pridobljene iz kurilnega olja. Peleti so ekološko gorivo nove generacije iz obnovljivih virov, ki ne povzročajo toplogrednih plinov. Proizvodnja pelet pa ne zahteva uporabe zemeljskega plina ali kakšnega drugega energenta za sušenje, bom nekje to povedal, da na tono suhe snovi se uporabljajo za pripravo, bom rekel, biomase, za sekance in pelete, kot energija iz biomase in manj, nekaj malega tudi električne energije pri sami proizvodnji pelet. Če je danes kurilno olje recimo po 1,366 centov, je en kilogram pelet po stari ceni nekje 23 centov. In pa da mogoče razložim tudi to, da jo nadomestimo z dvemi kilogrami pelet en liter olja, to pomeni, da smo nekje na polovici cene dobljene iz pelet, to pomeni nekje 46 centov, to pomeni po stari ceni. Nova cena, ki je nerazumljiva, je danes že nekje preko 73 oziroma 80 centov na kilogram peletov, če gledamo avstrijske cene, ampak tudi domači proizvajalci so nenormalno dvignili ceno po toni pelet. Pelete bi lahko izdelali tudi iz lesa po sanaciji kraškega pogorišča, če gledamo kot energent. Raba lesa v energetske namene ima tudi pozitivne učinke na gospodarjenje z gozdovi, na primer po poplavah, vetrolomih, lubadarjih, požarih, žledolomih in ostalega. Zato je, bom rekel, da mogoče še samo omenim, viri lesne biomase v Sloveniji. Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi, saj gozdovi pokrivajo približno milijon 900 tisoč hektarjev, kar predstavlja 58 % procentov vseh površin pod gozdi, po gozdnatosti smo na 3. mestu v Evropi, takoj za Švedsko in Finsko.
Mogoče prvi del, toliko.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite. Kolega poslanec, izklopite se. Hvala.

MAG. BOJAN KUMER (minister za infrastrukturo): Hvala lepa za vprašanje.
Ja, res je, Slovenija je res ena najbolj gozdnatih držav v Evropi in ima energent, ki bi ga lahko zagotovo, ne samo zdaj,

23. TRAK: (NB) – 13.50

(nadaljevanje) ampak tudi v preteklih letih bolje izkoriščala.
Ko govoriva o lesni biomasi, je pri nas tudi iz naslova predhodne sestave Vlade, ki smo jo mi želeli malce reorganizirati, pa nam niste pustili, tudi iz tega naslova, da bi malce skoncentrirali pristojnosti ukvarjanja z lesno biomaso, ampak vseeno, del pristojnosti je pri nas, predvsem to spodbujanje subvencije in tukaj lahko povem, da smo v programskem obdobju 2014/2020 več kot 25 milijonov evrov subvencionirali predvsem za tiste dele, gre za skupne kotlovnice oziroma sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Za naslednje programsko obdobje bomo ravno tako subvencionirali 2021/2027, verjetno bo znesek okrog 32 milijonov evrov. Programi se pripravljajo. Dodali bomo še zraven, da bi to zmanjševanje sredstev oziroma zmanjševanje rabe, tako kot sami pravilno ugotavljate, lesne biomase za namene in to samo za namene energetske rabe, da bi obrnili ta trend. Ta trend se je dogajal 2016, najbolj do 2019 in potem se je nadaljeval vse do letošnjega leta in bi se lahko Slovenija bolj obrnila in naslonila na izrabo lesne biomaso. Vendar se morava pa obadva zavedati, zakaj je to bilo tako. Ker lesna biomasa, res je, da imamo energent, ima pa PM delce in za čistejši zrak in za prehodne rodove je pa to tudi zelo pomembno, da imamo čisto Slovenijo, da imamo ozračje s čim manj PM delci, PM10, PM2,5 delci in zelo rigorozna zakonodaja tudi pri nas, okoljevarstvena dovoljenja so šla pa v smer, da moramo zmanjševati PM delce in tukaj pa lesna biomasa ima ta hendikep, da predvsem pri umeščanju v prostor treba poskrbeti za čistejše okolje in kolegi na Ministrstvu za okolje in prostor sledijo tem modernejšim smernicam, da puščamo zanamcem čim bolj čisto okolje. Ampak ne glede na to bi lahko, se strinjam z vami, več lesne biomase namenili za samo energetske namene. Moramo pa vedeti, da v nacionalnem energetskem podnebnem načrtu je lesna biomasa to, kar je naše ministrstvo, to je bilo februarja 2020, tik preden je pred prejšnja Vlada končala svoj mandat, sprejeti NPN, bila opredeljena kot pomembnejši obnovljivi viri energije, ampak predvsem za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode v gospodinjstvih, in šele potem je sledila proizvodnja procesne toplote.
Drugi del smo želeli, da se les ne bi sekal samo za energetski namen, ker ima polnovrednejšo vrednost. Tukaj je še industrija za lesno-predelovalno industrijo, potrebno je les nameniti tudi še za končne izdelke, kjer je seveda dodana vrednost od začetka do konca veliko večja, kot pa če bi ga samo izkoriščali v energetske namene.
Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Kolega Šturbej, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

ANTON ŠTURBEJ (PS SDS): Mogoče samo toliko s tega vidika, da vidim, da vse države v našem okolju se posvečajo biomasi, glede na ta PM vrednosti, ki jih spuščamo v zrak, nekako nimam več nekih pomislekov, glede na to, da se tudi za mehansko trdnost uporabljajo vodne pare in pa mogoče še škrob koruze in krompirja za to povezavo. Tako, da glede na to, da že v Nemčiji uporabljajo skoraj 10 % biomase v kurilne namene in pa recimo sosednja Hrvaška, ki ima tudi veliko gozdnatost, nekje 400 tisoč ton proizvede letno in pa od tega nekje nekako proda med 80 in 90 % svoje proizvodnje. Češka, Slovaška gradi nove proizvodne hale, in pa ne vidim razloga, da tudi Slovenija temu ne sledi v dobrem smislu, ker dejansko nekako tudi vidimo, da vsa ta energetska kriza izraža nekako zmedenost na evropskem trgu. Glede uporabe biomase kot energenta, tudi prej recimo velike države, kot je Nemčija, se predvsem na plin naslonila na Rusijo,

24. TRAK: (VP) 13.55

(nadaljevanje) potem se je naslonila tudi glede na pelete, da so jih dobivali iz teh držav, Rusije in Ukrajine in posledično vidim, da tudi so cene tako visoke, ker pač imajo tudi drugačno kupno moč od Slovencev. Ampak to ne pomeni, da na Slovenijo bilo v katerem segmentu vpliva rusko-ukrajinska vojna, da imamo danes najdražje pelete, glede na prihodke državljanov v Sloveniji tako visoke cene pelet.
Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala.
Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MAG. BOJAN KUMER (minister za infrastrukturo): Hvala za to dodatno pobudo.
Jaz mislim, da je treba vzporedno gledati tudi še kvaliteto zraka, ki je v Sloveniji neprimerno boljša kot v marsikaterem predelu države, ki ste jo omenili. Tako da ključno je to, kar sem tudi razbral iz vašega predloga vprašanja, da je treba smiselno uravnoteženo nameniti rabo lesne biomase tudi za energetske namene in da ta negativni trend iz leta 2016, 2019 in potem 2020 pa 2021, da ga obrnemo v pozitivo. Zdaj sem še na internetu stran pogledal, da en del, in to pa je dober podatek, se bova oba strinjala, energetska učinkovitost je zelo napredovala v tem zadnjem petletnem obdobju. To pa je dobra stvar, se pravi, ista kurilna vrednost lesne biomase 6 let nazaj in pa danes je danes neprimerno boljši energetska učinkovitost vseh kotlov, ki izrabljajo lesno biomaso. K temu so pa seveda tudi naše subvencije zelo veliko pripomogle, ker smo samo najboljše ali pa dovolj dobre tehnologije spodbujali. Mogoče še podatek, ki bi vas lahko vseeno razveselil, da vsi sistemi daljinskega ogrevanja, tudi v Termoelektrarni Šoštanj, tisti, ki imajo možnost, da preklopijo ali pa dodajo zraven za sosežig, da so za letošnjo zimo šli dodatno se opremljati in zalagati z lesno biomaso. Ključno je, da tukaj zraven izrabljamo za energetsko rabo tisto odpadno lesno biomaso, katera izgublja namen oziroma je dodana vrednost lesne biomase za energetski namen še sprejemljiva, medtem ko tisto malo boljšo kvaliteto pa namenimo za industrijske procese in pa za končno industrijo, da ne bo to povzročilo še dodatno, bi rekel, nek hendikep za lesno industrijo. Že tako ali tako preveč lesa, se oba strinjava, konča na tujih trgih ne v Sloveniji. Sosežig biomase, to kar Evropa od nas zahteva in v bistvu vseh držav članic, da vztrajno odvrača rabo biomase v energetske namene zaradi dodatnega onesnaževanja zraka. To so pa meritve pokazale, zato bi želeli, da je to nek zadnji segment, ta sosežig, to kar sem prej omenil, od ostankov. Predvsem pa moramo še naprej delati na razvoju in pa na dodatni spodbudi energetsko učinkovitih sistemov. Sem pa razumel ta apel, da dajmo narediti več na lesni biomasi za energetske namene.
Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Kolega poslanec, želite postopkovni predlog?
Izvolite.

ANTON ŠTURBEJ (PS SDS): Ne, samo bi se zahvalil glede na to, da ste razumeli moje vprašanje, da se lesna biomasa resnično lahko porabi bolj koristno. Tudi vsi odpadki, ki danes kažejo, da so zelo poceni in da je to ena velika dodana vrednost pri kurjenju biomase v vse namene, tudi industrijske.
Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Poslanec Miha Lamut, imate torej besedo, da zastavite vprašanje ministru.

Izvolite.

MIHA LAMUT (PS Svoboda): Hvala, predsedujoča.
Kolegice in kolegi, spoštovani minister za okolje in prostor, gospod Uroš Brežan!
Vprašanje zastavljam na podlagi terenskih izkušenj. Že dalj časa se namreč name in tudi na kolegico Janjo Sluga obračajo ljudje, ki se po njihovem mnenju soočajo z zaporednimi kršitvami predpisov s področja urejanja prostora, preprečevanja hrupa, omejitvijo vibracij in podobno. Predvsem jih zanima, zakaj so v nekaterih primerih postopki inšpekcijskih nadzorov Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor tako dolgotrajni, večkrat zamrznjeni ali pa so izvršbe neupoštevan. Ali obstajajo kakršnikoli ukrepi, s katerimi bi lahko posegli v delovanje pravnih oseb,

25. TRAK: (SB) – 14.00

(Nadaljevanje) s katerimi bi preprečili kršitve pri izvajanju proizvodnih dejavnosti, ki se nadaljujejo kljub uvedenim inšpekcijskim nadzorom. Gre predvsem za izmikanje monitoringu v času izvajanja dejavnosti, ki lahko povzroča škodo zdravju prebivalcev, na primer prekomeren hrup ali pa povečane vibracije. Eden od takšnih primerov je Delavska ulica v Celju, kjer je v neposredni bližini stanovanjskega bloka proizvodna dejavnost proizvodni objekt Emo Orodjarne. Prav tako sva s poslansko kolegico Sluga seznanjena s sprejemanjem lokalnih prostorskih aktov, s katerimi lokalne skupnosti dovoljujejo gradnjo objektov za različne gospodarske dejavnosti, v tem primeru tudi proizvodnje v neposredni bližini na primer blokov ali ostalih stanovanjskih objektov, pri čemer pa niso predvideni ali pa neizvedeni ukrepi, ki bi zagotavljali varnost pred hrupom in drugimi škodljivimi posledicami teh dejavnosti, ponovno je to neposreden primer v Mestni občini Celje, kjer je v veljavi odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Gaspet južni del, ki dovoljuje oziroma neposredno celo omogoča legalizacijo črne gradnje tik ob stanovanjskem bloku.
Zato naslavljam vprašanje: kako poteka uvrščanje predlogov za izvedbo inšpekcijskih nadzorov na tako imenovano čakalno listo? kako dolgo v povprečju trajajo inšpekcijski nadzori in kako je z izvajanjem monitoringa? Kaj storiti na primer po datumu izvršljivosti odločbe? v celjskem primeru je bila odločba o rušitvi črne gradnje zamrznjena do 8. avgusta, objekt danes stoji in proizvodnja poteka.
Ali ima ministrstvo oziroma država v primeru, kadar lokalna skupnost s prostorskim načrtovanjem dovoljuje dejavnosti, ki poslabšujejo kvaliteto bivanja v bližini stanovanjskih objektov, in dejavnosti, ki so vir tveganja za zdravje okoliških prebivalcev, pristojnost, da slednje prepreči, mora v tovrstnih primerih omejevalne, nadomestne in podobne ukrepe sprejemati in zagotavljati lokalna skupnost, je torej pri naslovljenem primeru to domena Mestne občine Celje? Hvala.

PODPREDSEDICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Minister za okolje in prostor, Uroš Brežan, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

UROŠ BREŽAN (minister za okolje in prostor): Spoštovani poslanec Miha Lamut, hvala lepa za postavljeno vprašanje.
V bistvu gre za dva sklopa, na eni strani za splošno vprašanje glede izvajanja inšpekcijskih postopkov, na drugi strani za čisto čisto konkreten primer, ki ste ga predstavili v Celju. se bom najprej na tisto splošno vprašanje osredotočil.
Zdaj, inšpekcijski nadzori trajajo različno dolgo in dolžine trajanj posameznega postopka ni mogoče enostavno vnaprej predvideti niti primerjati med sabo. Postavljene imamo kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, ki morajo predvsem upoštevati oceno tveganja na posameznem področju. Inšpekcijski nadzori in postopki, kot sem rekel, niso primerljivi ne po vsebini zadev ne po času trajanja postopkov oziroma času uvedbe postopka, prav zaradi stvari, ki sem jih omenil na začetku. Inšpekcijski zavezanci, to je treba vedeti, zelo različno izkoriščajo tudi pravna sredstva, ki jih imajo na voljo, tako redna kot tudi izredna na podlagi denimo Zakona o splošnem upravnem postopku in Zakona o upravnem sporu. To seveda vpliva na pravnomočnost upravnih aktov, vpliva pa prav tako tudi na trajanje teh postopkov. Prav tako na trajanje teh postopkov vplivajo posamezne vsebinske vloge glede odloga te izvršbe. Na koncu tega splošnega dela pa je treba povedati tudi to, da so inšpektorji pri izvajanju teh postopkov samostojni in neodvisni in da poseg v te postopke od zunaj ni mogoč. Toliko o tem delu.
Zdaj, če se osredotočim na konkretni primer v Celju. Gradbena inšpekcija je v zvezi z nasipanjem, utrditvijo in pa asfaltiranjem terena in postavitvijo skladiščnih objektov na Spodnji Hudini opravila pregled, zaslišanje in naložila ustavitev gradnje utrjene nosilne podlage pod dvema skladiščnima ter dveh skladiščnih objektov. Odredila je tudi vzpostavitev prejšnje stanje in druge posebne prepovedi. Zoper to odločbo je bila vložena pritožba, na drugi stopnji je bila ta pritožba zavrnjena.

26. TRAK: (SC) – 14.05

(nadaljevanje) Nato je gradbeni inšpektor izdal Sklep o dovolitvi izvršbe, za tem pa je gradbeni inšpektor po predlogu inšpekcijskih zavezancev ugodil odlogu te izvršbe do uveljavitve prostorskega akta, vendar največ za pet let. Zadeva je v tem trenutku uvrščena na seznam Gradbene inšpekcije za izvršbo v letu 2022.
V zvezi z nadaljevanjem dejavnosti v šotorih, ki so črna gradnja in glede pečatenja šotorov je gradbeni inšpektor izdal Sklep o dovolitvi izvršbe in o denarni kazni. Inšpektor na terenu redno spremlja spoštovanje teh izrečenih ukrepov. Zadnji je bil junija letos in se bo nadaljeval skladno z zakonodajo.
Drugič. Inšpekcija za okolje in naravo je na podlagi prijav oziroma pobud glede hrupa na tej lokaciji do sedaj uvedla tri inšpekcijske postopke in vse pobude so se obravnavale glede na določanje prioritet in pa rangiranje zadev. V prvem postopku je bila zavezancu izdana ureditvena odločba, da se je zagotovila izvedba prvega ocenjevanja hrupa za vir hrupa. V drugem postopku je bila izdana ureditvena Odločba za izvedbo ukrepov, s katerim se je zagotovilo, da ne bi prihajalo do morebitnega čezmernega obremenjevanja okolja s hrupom, zaradi odprtih oken. Tudi ta ukrep je bil izvršen.
Tretji postopek v zvezi z emisijami hrupa je v fazi ugotavljanja popolnega dejanskega stanja. Ta inšpekcijski postopek ni še končan. V primeru ugotovljenih kršitev določil veljavnih ukrepov, ki spadajo pod delovno področje inšpekcije bo pristojni inšpektor seveda tudi ukrepal.
Mogoče skočim na sprejemanje prostorskih aktov. Ti so seveda v pristojnosti občine. Zelo jasno je to tudi v naši zakonodaji razmejeno. To, kar se tiče načrtovanja prostorskega razvoja nalog s področja posegov v prostor in graditve objektov je zadeva občine in občina je kot pripravljavec prostorskega akta odgovorna za njegovo pripravo in edino tudi razlaga njegovo vsebino… / izklop mikrofona/ / nerazumljivo/

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Spoštovani, to sedaj ni več v mikrofon. Spoštovani, čas je potekel. Saj boste še dobil, verjetno domnevam, da ima poslanec Miha Lamut priložnost za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora pa boste morda na ta način.
Izvolite.

MIHA LAMUT (PS Svoboda): Hvala za dosedanji odgovor.
Gospod minister, prosim, da še nadaljujeva okrog sprejemanja OPN in pa samih pristojnosti lokalnih skupnosti torej v tem primeru občina.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Naprej.
Minister, izvolite.
Imate besedo za dopolnitev odgovora.

UROŠ BREŽAN (minister za okolje in prostor): Hvala lepa za to možnost, da nadaljujem, kar obsežna tema.
Kot sem začel. Ja, seveda urejanje prostora je z zakonom pristojnost, ki je podeljena občini. Tu imamo primer občinskega podrobnega prostorskega načrta / nerazumljivo/ južni del, ki je bil že sprejet. Sprejela ga je občina seveda v skladu z veljavno zakonodajo in glede na informacije občine je bil ta občinski podrobni prostorski načrt tudi pripravljen in sprejet v skladu s predpisi, ki urejajo področje urejanja prostora. Toliko lahko povem.
Kot sem pa rekel, za razlago občinskih podrobnih prostorskih načrtov tudi OPN, ki je sprejet s strani občine je tukaj zadolžena občina.

PODPEDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Poslanec, želite še postopkovno? predlog za razpravo? Ne.
Na vrsti je poslanec Danijel Krivec, da zastavi vprašanje ministru za infrastrukturo, mag. Bojanu Kumru ter ministru za okolje in prostor, Urošu Brežanu.
Izvolite.

DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.
Lep pozdrav obema ministroma!
Gre za temo, ki je v tem trenutku seveda zelo aktualna. Veliko se govori o energetski oskrbi in v tej povezavi tudi glede obnovljivih virov,

27. TRAK: (ŠZ) – 14.10

(nadaljevanje) ki so na voljo znotraj naše države. Moje poslansko vprašanje se dotika predvsem tega, koliko je bilo izdanih soglasij za posamezne segmente obnovljivih virov energije, govorimo seveda o malih hidroelektrarnah, sončnih elektrarnah in vetrnih elektrarnah. S tega vidika tudi sprašujem, kako so zagotovljene neke olajšave glede samega pristopa za izgradnjo teh energetskih objektov. Vemo vsi, da so določene olajšave bile v zadnjem času v zakonodajo vgrajene in zanima me, kako na posamezne segmente izgradnje teh obnovljivih virov to vpliva. Se pravi, kaj bo to pomenilo v nadaljevanju, ker vsi poudarjamo, da so lastni viri pomembni za čas energetske krize. Zanima me tudi, kako bo ministrstvo reševalo te zaplete, ki nastajajo pri prenosu vodnih soglasij v koncesije. Ta razmerja, ki so v preteklosti bila z vodnimi soglasji izdana za posamezne energetske objekte, se z novo zakonodajo spreminjajo v koncesijske pogodbe, kjer pa v zadnjem obdobju dobivamo kar precej, bi rekel, vprašanj, vsaj osebno, tudi v poslansko pisarno, ker prihaja do nekih razlik med vodnimi soglasji in dejanskim stanjem v naravi v fizičnem smislu in prihaja do precej zapletov, kar pomeni tudi težave v birokratskem smislu in posledično lahko tudi do neobratovanja posameznih malih hidroelektrarn.
Toliko mogoče za začetek, potem bom pa še dodal nekatera vprašanja. Velja pa za oba ministra glede predvsem tega okoljskega vidika umeščanja posameznih objektov v prostor, / znak za konec razprave/ ali so predvidene za vse te segmente tudi olajšave, ki so bile zdaj v zakonu tudi opredeljene.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Ministra za infrastrukturo, mag. Bojan Kumer in minister za okolje in prostor, Uroš Brežan imata na voljo pet minut skupaj, da vaju opozorim. Najprej pa dajem besedo ministru za infrastrukturo, magistru Bojanu Kumru.
Izvolite.

MAG. BOJAN KUMER (minister za infrastrukturo): Hvala lepa.
Vidim, da poslanec zelo dobro pozna tematiko, škoda, da ni bila razrešena v preteklih dveh letih. Ampak gre za res kompleksno in zahtevno tematiko, ki se nekako že razrešuje skozi leta. Zdaj v okviru našega ministrstva, ki je pristojno, en del za postavljeno, mislim, za izpostavljanje tematike v vašem vprašanju lahko odgovorim, pa si bom vzel res dve minuti in pol in še kolegu pustil drugi del odgovora. Mi smo v ponedeljek prejšnji teden izdali v javno obravnavo poseben zakon za umeščanje v prostor ravno z namenom, da bomo hitreje, lažje in bolj učinkovito umeščali obnovljive vire energije v prostor. Preden smo prišli do točke, da lahko zakon objavimo v javni obravnavi, smo zgledno sodelovali s kolegi Ministrstva za okolje in prostor. Tukaj se zahvaljujem kolegu ministru Brižanu, da smo lahko do te mere ta zakon spravili. Seveda nas čaka še veliko dela in že tukaj omenjam in povabim vso zainteresirano javnost, da dajo pripombe. Jaz verjamem, da bomo dobili pripombe tako v eno smer, da je potrebno še kakšno administrativno oviro odstraniti, do tega, da bodo nekateri že kakšno dodatno administrativno prepreko še dodati. Tako da tukaj bomo s tem zakonom zagotovo prišli pred vas poslanke in poslanci in jaz upam, da bomo našli en tak zdrav kompromis, da bomo sonce in veter znali hitreje in bolj učinkoviteje umeščati v prostor. Hkrati smo ravno tako prejšnji teden dolgoročni časovni načrt sprejeli na vladi v četrtek tudi z namenom hitrejšega umeščanja obnovljivih virov v prostor. S tem načrtom smo v enem dokumentu združili tako resurse, postopke, informacije in pa tudi seveda za naprej kakšne vire in kakšne mehanizme bomo spodbujali. Zdaj sami ugotavljate, da mehanizem izdajanja soglasij za priključevanje proizvodnih naprav na samo omrežje

28. TRAK: (NB) – 14.15

(nadaljevanje) poteka različno, glede na vir. Vsekakor smo si zadali v tej vladi načrt, da bi sončne elektrarne pozitivno diskriminirale tudi vetrne elektrarne, medtem ko pa elektrarne, ki izkoriščajo hidro potencial, bomo malce kasneje naslovili, ker so, ker je regulacija oziroma zakonska regulacija te materije veliko bolj kompleksna že na evropskem nivoju, pa tudi v Sloveniji. Smo pa to tematiko prepoznali v februarju 2020, sprejetem nacionalnem energetskem podnebnem načrtu. Tam smo prepoznali kaj vse je treba spremeniti znotraj naše nacionalne zakonodaje, pa vendar škoda, da se tega ni storilo v preteklih dveh letih. Bomo poskušali ta manko nadoknaditi, da bi se lahko tudi za hidro potencial poboljšal.
Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Še minister za okolje in prostor, Uroš Brežan.
Izvolite, imate besedo za odgovor.

UROŠ BREŽAN (minister za okolje in prostor): Hvala kolegu ministru in tudi poslancu Danijelu Krivcu za to vprašanje.
Bom šel kar na tisti naš del, to je na Direkcijo Republike Slovenije za vode, ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. V letu 2022 smo izdali naslednje število vodnih soglasij, eno za malo hidroelektrarno, pet za fotovoltaično sončno elektrarno in pet za vetrne elektrarne. V povezavi s tem bi omenil projekt zelenega slovenskega lokacijskega okvira. Tu bomo nadgradili informacijski sistem e-vode, ki bo omogočal lažji dostop do prostorskih slojev potrebnih za odločanje. Nadejamo se, da bomo na ta način tudi optimizirali postopke presoj na naši direkciji za vode. Tudi v okviru načrtov upravljanja voda se pripravlja informacijski sistem, ki bo lahko olajšal in usmerjal umeščanje malih hidroelektrarn, predvsem seveda glede na razpoložljivost vodnih količin. Treba je še povedati, da se presoja umeščanje glede na poplavna območja, glede na plazovita območja, na priobalna območja in tudi, da so to vodovarstvena območja, in da s soglasji oziroma z našimi presojami ščitimo objekte za pridobivanje obnovljivih virov pred poplavami, plazovi, erozijo, hkrati pa varujemo pitno vodo in seveda vodne ekosisteme.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Poslanec Danijel Krivec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Ja, najprej hvala za te odgovore.
Mislim, da nekaj informacij sem dobil, tudi to, da je bilo samo eno izdano soglasje za male hidroelektrarne. Tudi v poslanskemu vprašanju sem dal poudarek na male hidroelektrarne, ravno iz tega razloga, ker je to tudi učinkovito orodje za preprečevanje poplav na vodotokih, predvsem v tistem začetnem delu. Vsi vemo, da v preteklosti so tam stali mlini in razne žage in kdor je imel interes s tem upravljati, je tudi poskrbel, da neka poplavna varnost je bila zagotovljena, in da mu ni tako žage ali pa mlina odneslo. Enako bi lahko ukrepali oziroma bi bilo smiselno ukrepati tudi pri obnovljivih virih in v tem primeru gre za male hidroelektrarne, kjer bi se s koncesijo zadolžilo posameznega investitorja, da seveda vzdržuje tudi del vodotoka, če bi to želeli in bi bilo verjetno to smiselno.
Zdaj, rečeno je bilo v preteklih letih veliko, ni bilo razrešeno. Ena pomembna stvar je bila, v prejšnjem mandatu smo vseeno, vsaj do neke mere omejili, stranke v postopku. Dali smo, omejitev, da morajo biti registrirane vsaj eno leto, da morajo imeti neko število članov. Vi ste zdaj z novimi zakonskimi spremembami ponovno omogočili udarnim trojkam. Se pravi, trije se lahko angažirajo in izpodbijejo karkoli v nekih postopkih, kar mislim, da bo pomenilo neke težave tudi za nadaljnje postopke.
Konkretno me pa zanima: Kdaj boste spreminjali uredbo, ki določa minimalne hidrološke pogoje oziroma, ki omejuje oziroma ureja tudi te vodne prispevne stopnje za posamezne elektrarne? Ker namreč ta uredba… /znak za konec razprave/, če bo izvajana tako kot je zdaj zapisana, pomeni tudi zaustavitev že delujočih malih hidroelektrarn,

29. TRAK (VI) 14.20

(nadaljevanje) predvsem v Posočju in Idrijsko Cerkljanskem.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Oba ministra imata priložnost dopolniti odgovor. Najprej minister za okolje in prostor Uroš Brežan.
Izvolite.

UROŠ BREŽAN (minister za okolje in prostor): Hvala lepa za to dodatno vprašanje.
Načeloma mogoče lahko rečem, da se pač podelitve te vodne pravice ne osredotočajo samo na to, ali imamo dovolj veliko količino vode, da se vodna pravica pa podeljuje tudi na podlagi tega, na podlagi presoje o tem, kako se na določeni lokaciji lahko upravlja z ribjim živežem in tudi na podlagi naravovarstvenih ciljev.
Glede konkretnega vprašanja v tem trenutku nimam odgovora. Lahko pa vam ga seveda pisno priskrbimo, če je to z vaše strani v redu.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Še minister za infrastrukturo, magister Bojan Kumer.
Izvolite.

MAG. BOJAN KUMER (minister za infrastrukturo): Hvala.
Da čas pametno izkoristimo, bi nadaljeval tam, kjer sem mogoče prej končal. Kar sem želel še povedati, je, da je za več kot 50 % več števila soglasij v letošnjem letu od 1 do 8, kot pa lansko leto. Vaše nadaljnje vprašanje v drugem delu je bilo bolj kot ne večinoma seje iz pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, zato se mi je zdelo bolj pomembno, da ste ta del odgovora pridobili od kolega. Kar lahko še spodbudnega rečem, je, da jaz upam no, da bomo v tem posebnem zakonu za hitrejše umeščanje v prostor predvsem naslovili tudi vetrne elektrarne. Oba sva že imela več pogovorov na to temo, tudi izven teh dvoran, ker se srečujeva v energetskih krogih, da Slovenija mora tudi izkoristiti vetrni potencial. Kako uspešno smo naslovili v tem zakonu to materijo, ki je šla prejšnji teden v javno obravnavo, bo seveda pokazal čas. Vsekakor pa ta zakon prihaja pred vas, poslanke in poslanci, in jaz upam, da bomo prišli preko Vlade seveda z dobrim predlogom in skozi zakonodajni proces preko amandmajev. Jaz pričakujem, da lahko tukaj stvar še izboljšamo, ker vem, da so v tem, v tej dvorani zagotovo tudi veliko, veliko znanj, tudi praktičnih s področja umeščanja v prostor.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Poslanec, želite postopkovno? Ne želite.
Naslednji ima besedo, da postavi vprašanje ministru za izobraževanje, znanost in šport, dr. Igorju Papiču, poslanec Zoran Mojškerc.
Izvolite.

ZORAN MOJŠKERC (PS SDS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica.
Spoštovani kolegi, kolegice, ministri, prisotni v dvorani, lep pozdrav!
V skladu z veljavno ureditvijo so dijaki, ki so obenem tudi športniki, upravičeni do subvencionirane vožnje od doma do kraja vadbe. Sam prihajam iz podeželskega okolja, kjer se vadeči otroci velikokrat do kraja vadbe vozijo tudi po eno uro. Zdaj pri dijakih, kjer je subvencioniran javni prevoz že urejen, ne prihaja do problemov, se pa problem pojavi pri osnovnošolskih otrocih, kjer trenutno ne obstaja možnost subvencioniranega prevoza. Najprej, največji problem imajo pri tem starši, ki v podeželskih območjih poleg svoje redne službe popoldne opravljajo še številna opravila na manjših družinskih kmetijah. Vsekakor bi jim tak prevoz koristil predvsem v zgodnjih popoldanskih urah, saj se zavedajo, da otrok popoldne pa zvečer ne morejo puščati samih. V luči tega me zanima, ali je ministrstvo seznanjeno s tem problemom oziroma ali je ministrstvo pod vašim vodenjem pripravljeno pristopiti k rešitvi tega problema in predlagati ustrezne popravke zakonodaje, ki bi omogočili subvencionirane prevoze tudi za osnovnošolske otroke, športnike?
Hvala za odgovor.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič.
Izvolite, beseda je vaša.

DR. IGOR PAPIČ (minister za izobraževanje, znanost in šport): Hvala lepa za besedo.
Spoštovane poslanke, poslanci!
Hvala za vprašanje. Sami ugotavljate, da je področje subvencioniranja vozovnic za prevoz dijakov in študentov že urejen. To ureja Zakon o prevozih v cestnem prometu. Področje subvencioniranja prevoza osnovnošolskih otrok pa ureja 56. člen Zakona o osnovni šoli. Kot vemo, je upravičenec oziroma učenec,

30. TRAK: (AJ) 14.25

(nadaljevanje) učenka je upravičena do tega subvencioniranega prevoza, če je mesto bivanja oddaljeno več kot štiri kilometre od same osnovne šole.
Trenutno smo dobili nekaj povpraševanja v smeri, kaj če učenka, učenec hodita v sosednji okoliš, šolski okoliš. Tukaj je pojasnilo bilo dano in sicer, da velja subvencija v sosednjem okolišu pod enakimi pogoji, enako kot v osnovnem matičnem okolišu, se pravi samo za tiste, ki so oddaljeni več kot štiri kilometre od doma. Se pravi, če nekdo želi v osnovno šolo v drugi okoliš, dobi povrnjene te stroške samo, če v matičnem okolišu oddaljen več kot štiri kilometre. To je trenutno izhodišče.
Gre pa za osnovno vprašanje, kdo ureja to področje. To so zadeve, ki jih financirajo in pa organizirajo lokalne skupnosti. In seveda, prvi korak je, da se to preveri lokalno, kakšne so možnosti in tukaj samo ministrstvo nima direktnih pristojnosti. Se pravi, to je treba urejati skupaj z lokalno skupnostjo.
Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Poslanec, želite dopolnitev odgovora? (Da.)
Izvolite.

ZORAN MOJŠKERC (SDS): Ja, hvala še enkrat za besedo.
Hvala ministru za odgovor.
Jaz sem v bistvu spraševal za osnovnošolce, ki se ukvarjajo s športom. Niso problem prevozi osnovnih otrok v šolo. To je urejeno tudi na lokalni ravni.
Otroci, ki pa hodijo na vadbo, športno popoldne, pa tega nimajo. Imajo, to je urejeno pri dijakih, pri osnovnih, šolskih pa ni. Sam prihajam iz Logatca, pri nas s tem nimamo problemov, ker imamo vadišča v razmeroma bližnji okolici. Nekdo iz Loške doline se mora pa v Logatec pripeljati. In tem otrokom oziroma staršem predstavlja to velik problem, predvsem v luči tega, kar sem prej povedal, da imajo popoldne najrazličnejša opravila.
In ponovno sprašujem, ali ste pripravljeni ta problem začeti reševati in na kakšen način ga boste poskušali urediti?
Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Minister, dr. Papič, imate besedo za dopolnitev odgovora.

DR. IGOR PAPIČ (minister za izobraževanje, znanost in šport): Ja, hvala.
Gotovo bomo analizirali situacijo, preveri kakšna je, kakšne so možnosti in seveda lahko podamo tudi pisne predloge, kako bi lahko to uredili.
Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Poslanec, želite postopkovno? Ne želite.
Poslanec Žan Mahnič, imate besedo, da zastavite vprašanje ministru za infrastrukturo, mag. Bojanu Kumru.
Izvolite.

ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala za besedo, podpredsednica.
Kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister!
Naj povem, da sem v tem hramu bil najprej šest let kot poslanec, potem dve leti kot državni sekretar. Zamenjale so se tri Vlade in za vse Vlade lahko rečem, da sem imel dober odnos z Ministrstvom za infrastrukturo, pri vsaki vladi lahko pohvalim delo Ministrstva za infrastrukturo, predvsem Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, kjer ne glede na to, kdo jo je vodil, je imel za moj volilni okraj izjemen posluh. Tam so res delovni ljudje. In če imaš seveda pravi pristop, če je interes obojestranski, da se določene zadeve uredijo, potem imate takšne premike, kot so premiki recimo v Poljanski dolini. In nadejam se, gospod minister, da se bo dalo tudi z vami na tak način sodelovati in tudi z novim vodstvom direkcije DRSI.
Zato me predvsem v luči rebalansa proračuna, ki ga bomo potrjevali v tem tednu, zanima, kakšni so vaši načrti predvsem na področju cestnega prometa in infrastrukture, se pravi, rekonstrukcija državnih cest. Vemo, da so marsikje v zelo slabem stanju. Prejšnja Vlada Janeza Janše je z enormnim vlaganjem v infrastrukturo začela cikel rekonstrukcije državnih cest, tudi novogradenj, posodabljanj, gradnje novih križišč, brežin in tako naprej, in zanima me, ali nameravate nadaljevati s tem delom?
Sicer se generalno DRSI v proračun zmanjšuje predvsem zaradi tudi železniške infrastrukture. Tukaj sicer na postavki za ceste gre zadeva gor, pa vendar me zanima predvsem tudi v luči tega, da se že dolgo pogovarjamo o obvozni cesti za v Sevško dolino, predvsem ta nevaren odsek Podlubnik-Praprotno, o katerem ste verjetno seznanjen.

31. TRAK: (SB) – 14.30

(nadaljevanje) In pa o cesti Gorenja vas - Hotavlje, ali se lahko nadejamo še naprej, da bo šlo v tej smeri, kot je bilo zastavljeno, ali pa nameravate kljub temu, da bo nekaj več denarja na teh postavkah, spreminjati prioritete oziroma da se bo denar dal za druge cestne odseke glede na potrebe oziroma želje kakšnih drugih, ki seveda si tudi prizadevajo za svoje volilne okraje, ali lahko pričakujemo, da gre tempo obnov državnih cest v tej smeri, kot je bil zastavljen v zadnjih dveh letih?

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Minister mag. Bojan Kumer, beseda je vaša, izvolite.

MAG. BOJAN KUMER (minister za infrastrukturo): Hvala lepa za vprašanje.
V bistvu gre res za, najprej par dobrih novic, no, da priznavam, da ste v preteklem mandatu res pospešili celotno gradnjo cestne infrastrukture in da ste zagotovili enormna sredstva za vlaganje. Kot ste sami videli v proračunu, nadaljujemo z deli, ki so bila začeta, predvsem smo tudi za to področje, ki ste ga vi sami omenili, smo namenili iz 5,1 5,7, tako da ste pravilno ugotovili, da so sredstva še celo povišana na proračunskih postavkah. Razlogov je lahko več, eno je, da je bilo mogoče malo podcenjeno glede obsega del, razlog je pa tudi v tem, da poteka kar 22 projektov na vašem področju, kar je zagotovo dobra novica in so temelji, tako kot ste vi sami rekli, v tem, da se cestna infrastruktura močno, močno prenavlja na v vaši lokalni skupnosti. Nekaj je pa tudi v tem, da pač, ko se dela, se pokažejo dodatna dela, ki jih je potrebno seveda zagotovo tudi urediti in tudi temu primerno smo povišali sredstva, da vsa ta dodatna dela, ki niso bila v projektu projektirana, da se seveda spremljajoče izvede, pa hkrati pokrije tudi eventualno višje nastale stroške, ki izvirajo iz vse znane slovenske draginje. Zdaj, jaz ne bi našteval vseh 22 projektov, ki potekajo in so skladno s temi načrti, ki so bili in bodo, spoštovani.
Omenili ste, ta četrta razvojna os, tako imenovana Gorenja vas-Cerkno. V letih 2023 se bo glavnina nadaljevala, 2024 se zaključile. Morajo seveda predhodno vse aktivnosti se izvesti za pridobitev DPN-ja, to je ključno in tukaj tudi kolegi na Ministrstvu za okolje in prostor, stvar poteka dalje. Gorenja vas-Bloki začetek gradnje na dveh odsekih in sicer na odseku skozi Dolenjo Dobravo in na odseku skozi Dolenje Dobravo in pa Gorenjsko je predvideno leto 2023 v prvi polovici. Rekli ste še most čez Poljansko Soro, ravno tako bo drugo leto zaključen po predvideni časovnici, enako tudi ureditev ceste skozi Gorenja vas-Hotovlje, zaključek recenzije projektne dokumentacije na odseku Gorenja vas Trebija, to vedno dobro poznate, ter začetek pridobivanja zemljišč. V letu 2024 pa takoj, če bo ta postopek pridobivanja zemljišč potekal tako, kot smo zasnovali s časovnico, je malo nepredvidljivo, ker je dosti več zemljišč za pridobiti v letu 2024, pa potem takoj pričetek gradnje. Potem je tukaj še sanacija zidov in pa brežin. Pri Trebiji so vodne, potem rekonstrukcija križišča Poljane v Gorenji vasi ravno tako 2023-2024, kjer se bo usklajevalo z lokalno skupnostjo in ravno tako, da se vsa zemljišča, ki jih je potrebno odkupiti, ker gre za malce večjo rekonstrukcijo. Potem Loški kolesarske poti, to nas razveseljuje, da se bo kolesarska pot uredila, se projektira dokumentacijo za odsek Zminec-Visoko, potem Žiri-Logatec, projekt je se zaključuje. Podlubnik-Praprotno, 2023-2024, poteka usklajevanje z lokalno skupnostjo, tukaj moramo počakati, kaj bo lokalna skupnost se krila z lastniki, katera zemljišča in pa seveda rekonstrukcija v vsa zemljišča in vsa dovoljenja še niso pridobljena.

32. TRAK: (ŠZ) – 14.35

(nadaljevanje) Kaj še? Železniki na Plavžu 2023, gradbeno dovoljenje in potem takoj pričetek gradnje, rekonstrukcija ceste skozi Sorico, sanacija plazu Dražgoše, sanacija Osadov in ceste Sorica. Skratka, veliko se / znak za konec razprave/ dogaja, tako da jaz upam, da se bodo vsi ti projekti in vse te časovnice spoštovale. Jaz v okviru svojih zmožnosti zagotovo ne mislim karkoli posegati v dobro stoječe in zasnovane projekte.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Poslanec Mahnič, želite dopolnitev odgovora? (Da.)
Izvolite.

ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala, podpredsednica.
Zdaj, hvala minister, to je lepo slišati, sicer ene zadeve so že zaključene, bi vas pa prosil, da se držite tega kar ste rekel in da časovnica naj bo takšna kot je. Še posebej, no, bi pa rad izpostavil, sam ste omenil odsek Gorenja vas-Hotavlje, zagotovo najbolj nevaren, žal tri tedne nazaj smo imeli nesrečo s smrtnim izidom, je umrl motorist in predvsem bi prosil za ta del, če se lahko zadeva ne samo drži časovnice, ampak tudi, če bi se dalo pospešiti. In pa, kot ste že omenil, Podlubnik-Praprotno, žal sreča v nesreči je zdrsnil avtobus in dobro, da nismo imeli kakšnih hujših poškodb. Tako da me veseli, no, da se bo časovnic držalo. Prosil bi vas, da zadeve še pospešimo. Kajti vemo, da vsi plačujemo davke, prispevke, predvsem tudi za ceste, tisti, ki se vozimo in dobro ste napisali v obrazložitvi programa, kakovostna cestna infrastruktura je eden temeljnih pogojev za skladen regionalni razvoj, ustvarjanje kar najboljših možnosti za učinkovit potek gospodarskih dejavnosti in posredno za poselitev za to primernih območij države. Naj se ta investicijski cikel ne samo v Poljanski in Sevški dolini nadaljuje tudi drugod, kajti ceste uporabljamo vsi, ne glede na politično pripadnost, vsi se želimo voziti / znak za konec razprave/ po dobrih cestah, predvsem po varnih cestah in verjamem, da bo to tudi vaše vodilo pri nadaljnjem ministrovanju. Mi smo odprti za dialog, naša občina Gorenja vas-Poljane je do zdaj še v vseh projektih šla nasproti, celo, da sami pripravljamo določeno dokumentacijo, da imajo na
DRSI-ju čim manj dela in seveda verjamem, da bo tudi v naslednjih letih tako.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Minister, imate besedo za morebitno dopolnitev odgovora.

MAG. BOJAN KUMER (minister za infrastrukturo): Hvala.
Mogoče ta dva odseka, ki sta bila izpostavljena. Ja, 2023, je predviden zaključek recenzije. Tukaj mislim, da smo celo malo pospešili projektno dokumentacijo za odsek Gorenja vas-Trebija. Malce je nepredvidljivost pri začetku pridobivanja zemljišč. Jaz upam, da bodo lokalni prebivalci ta del razumeli, računam tudi na vašo pomoč. Če bo vse tako, kot je treba, potem leta 2024, definitivno začetek gradnje. Podlubnik- Praprotno, absolutno 2023, 2024, usklajevanje z lokalno skupnostjo. Ravno tako lastniki, ta del je tisti del, ko je treba, da se DRSI in država sreča z odkupi zemljišč in pa, da bodo razumeli. Jaz mislim, da v vaši lokalni skupnosti to poteka zelo gladko, to so na opozorili, kar pa seveda ni drugje na ostalih področjih. Zato mogoče tudi toliko projektov, ki so v vašem področju, da se izvede in jaz upam, da bo stvar potekala tako kot je bila zastavljena.
Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Želite postopkovno? Ne.
Poslanec Rado Gladek, imate besedo, da postavite vprašanje ministru za infrastrukturo, mag. Bojanu Kumru.
Izvolite.

RADO GLADEK (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana ministrica, spoštovani minister!
Trajnostna mobilnost je ena izmed najpogostejših besednih zvez, ki jo slišimo zadnje čase. Žal prepogosto ostaja samo pri besedah. Veliko kritik slišimo glede razvoja železniškega omrežja, saj naj bi bila železnica ena od glavnih stebrov trajne mobilnosti. Ministrstvo za infrastrukturo je v času vlade Janeza Janše sprejelo vizijo razvoja slovenskega železniškega omrežja do leta 2050. Del vizije je tudi posodobitev železniške proge Ljubljana-Kamnik v dvotirno in podaljšanje železniške proge do Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Predvideni rok za posodobitev proge Ljubljana-Kamnik je leto 2025, izgradnja nove proge Domžale-Brnik-Krampa leto 2030. Zanima me stališče ministra glede navedenih projektov in kaj je novo vodstvo ministrstva že storilo, da bi bili navedeni projekti izvedeni v predvidenem roku.
Hvala.

33. TRAK: (SC) – 14.40

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Minister mag. Bojan Kumer, beseda je vaša.
Izvolite.

MAG. BOJAN KUMER (minister za infrastrukturo): Hvala lepa za vprašanje.
Gre za dosti pomemben projekt. Lahko povem, da je v pripravi tako kot ste sami že ugotovili oziroma veste, da je v pripravi Državni prostorski načrt za nadgradnjo železniške proge Ljubljana Šiška-Kamnik-Graben. S tem DPN se bodo načrtovale prostorske ureditve predvsem namenjene progi s ciljem za, da bi se potovalni čas skrajšal. To je ključen cilj, ki ga zasledujemo. Te ureditve bodo zajemale tudi sanacijo obstoječe proge, njeno nadgradnjo, izgradnjo drugega tira vključno z elektrifikacijo, prireditvijo železniških postaj, postajališč in prehodov preko proge ter nadgradnjo signalno varnostnih naprav. Po identifikaciji investicijskega projekta sta bili in sta leta 2021 izdelani še dve zadevi in sicer elaborat analize smernic in pa dodatne preveritve ter priprava predloga za izbor rešitve za nadgradnjo proge na območju Domžal. Vlada je, tako kot ste dobro seznanjeni že lansko leto septembra sprejela Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrta. V okviru tega kot sem rekel delamo recenzijo in bo kmalu zaključena. Trenutno je v teku javno naročilo za izdelavo strokovnih podlag, okolijsko poročilo in pa študije variant pred investicijske zasnove. Rok za oddajo ponudbe je ta teden, 29. september. Potek načrtovane proge je v večjem delu usklajen z lokalnimi skupnostmi. To je ključno. Iz tega naslova se ne pričakuje kakršnakoli kasnitev ali pa neka nepredvidljivost. Pa tudi ta del je že usklajen, da so uskladili z nosilci urejanja prostora. Ta postopek umeščanja v prostor je v tem primeru zaključen.
V postopku izdelave pobude, se pravi, dokumenta identifikacije investicijskega projekta in pa strokovnih podlag je bilo večkrat izvedeno usklajevanje z občino Domžale. Ocena vrednost nadgradnje celotne dvotirne proge znaša 261,2 milijona evrov, to vem, da veste in pa, da je ekonomsko upravičena varianta.
Terminski plan, po katerem tudi sprašujete. Študijo variant naj bi dokončali do drugega leta, s tem bi prišli v državni prostorski načrt - naj bi bil izdelan v roku 2023-2025. Ta del poteka na drugem Ministrstvu za okolje in prostor in potem seveda takoj pričetek gradnje dvotirne proge. Jaz upam, da bo to še v tem mandatu. Malce je negotovosti pri DPN, ampak kolegi na Ministrstvu za okolje in prostor upam, da bodo časovnico spoštovali in da bo, da pohitimo za 2026 pričetek gradnje.
Vzporedno s pripravo državnega prostorskega načrta se pa usklajuje tudi strokovne podlage za dvotirno progo v mesecu oktobru, se pravi, za nekaj dni se pripravi in razpisana bo priprava izvedenih izvedbenih načrtov za postopke vzdrževalnih del v javno korist. In sicer za nadgradnjo obstoječe železniške proge Duplica-Bakovnik-Kamnik in Greben komplet s pripadajočima postajama in pa postajališčem ter nadgradnjo železniške proge Ljubljana-Črnuče. Vse to v sklopu naj bi naj bi bilo na obstoječi koti terena, ki bo zaključena do drugega leta julija.
Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Poslanec Gladek, želite dopolnitev? Želite.
Izvolite.

RADO GLADEK (PS SDS): Ja, mogoče samo še podvprašanje.
Mislim, da Brnika se niste nič dotaknil, tako da, mogoče par besed okrog Brnika.
Oziroma, če vas prav razumem, sledite tem razvojnim ciljem, ki jih je zastavila prejšnja Vlada z malenkostnimi odstopanji, kar se tiče časovnice, če vas pravilno razumem?
Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Minister, še enkrat. Beseda je vaša.
Izvolite.

34. TRAK: (VP) 14.45

MAG. BOJAN KUMER (minister za infrastrukturo): Hvala.
V bistvu v zastavljenem projektu gre za zelo pomemben projekt, tudi 261,2 dva milijona evrov obsežen projekt. Tukaj je tempo, se nadaljuje. Zelo veliko je bilo negotovosti in pomembno, česar se mi in tudi jaz zavedam, je, da se vse te negotovosti sproti rešujejo in odpravljajo. Tako, da absolutno nadgradnja in pa umeščanje trajnostne infrastrukture, in to železniška proga je, dajemo poseben pomen. Tako, da ja, absolutno je vaša ugotovitev pravilna. Tudi za ta odsek, sicer nimam tukaj posebej vzpostavljanje tega odseka, ampak če je to del tega celotnega projekta, potem ne vidim nobenih ovir, da stvar ne bi šla vključno s predvidenimi aktivnostmi in pa postavila na časovnico. So določene negotovosti, predvsem umeščanje v prostor in pa DPN, ki niso stvar našega ministrstva, ampak 3 leta je dovolj časa, da se stvar primerno umesti v prostor.
Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Želite postopkovno, poslanec? (Ne.)
Sedaj je prišlo do nekaj odjav. Vidim, da malo preskakujemo listo, tako da je na vrsti poslanec Janez Magyar, ki naj bi postavil vprašanje ministru za finance, Klemenu Boštjančiču, ki pa ne vem, ali je minister že tukaj. Na poti. Upam, da pride, ker se je malo lista, kot vidite, skrajšala.
Tako da, izvolite, ne vem, postaviti vprašanje. Upam, da … Ne vem, kako vas bo slišal.
Izvolite.

JANEZ MAGYAR (PS SDS): Spoštovana podpredsedujoča, hvala lepa.
Spoštovani gospod minister, ministrica in gospod minister, lepo pozdravljeni! Pozdravljam tudi kolegice in kolege poslanke in poslance!
Sam bi resno namenil poslansko vprašanje ministru za finance, in sicer gospodu Klemenu Boštjančiču, saj smo v tem zboru na izredni seji 13. septembra sprejeli Zakon o poroštvu - v višini 1,6 milijarde - Republike Slovenije za zagotavljanje likvidnosti energetskih podjetij, in sicer Eles, Gen in Geoplin. Nakar z zaskrbljenostjo sem ugotovil oziroma tudi iz medijev že razbral informacijo, da je na nek način informacija, ki je tudi na odboru bila povedana, da se bo izvedlo remont Nuklearne elektrarne Krško. In pač takrat te informacije o prodaji električne energije niso navedli in sem sprejel z zaskrbljenostjo. In zato bi imel vprašanje ali držijo te navedbe, da je podjetje, državno podjetje Gen prodalo te količine neproizvedene električne energije. Če da, v katerem časovnem obdobju se je ta prodaja zgodila? Po kateri ceni je bila prodana in po kateri ceni je bila kupljena? Saj konec koncev, če se proda neka električna energija, se tudi mora pač kupiti nazaj.
Lep pozdrav tudi ministru za finance. Sem pač moral prehiteti po desni strani, saj so pred mano, bom rekel, tisti, ki so imeli vprašanja, so odnehali ali pa ne vem, kaj se je zgodilo.
V glavnem, če na kratko ponovim vprašanje. Veste, da smo izglasovali tudi na odboru izražene skrbi. Sicer so bile na nek način povedane, vendar ta zakon o poroštvu za podjetja, energetska podjetja v državni lasti za zagotavljanje likvidnosti teh podjetij v višini 1,6 milijarde evrov in nek način. Ali držijo navedbe o prodaji v času zaprtja Nuklearne elektrarne Krško neproizvedene energije, ali to res držijo? Če držijo, v katerem časovnem obdobju je to bilo storjeno, po kolikšni ceni so prodali? Pa drugo vprašanje oziroma vezano na to, po kolikšni ceni je bila nabavljena cena, ki mora nadomestiti to izgubo

35. TRAK: (NB) – 14.50

(nadaljevanje) ki mora nadomestiti to izgubo v tem času remonta elektrarne… /izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa, poslanec, tudi za uvidevnost.
Minister za finance Klemen Boštjančič, beseda za odgovor je vaša.
Izvolite.

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance): Hvala lepa.
Najprej naj se zahvalim za vprašanje. Kar se tiče poroštvenega zakona, je Vlada in potem tudi parlament zelo hitro odreagiral, v bistvu smo bili ena od prvih evropskih držav, ki smo tovrstni zakon sprejeli. Mislim, da je bila prva Švedska v začetku septembra. Gre za odziv na pravzaprav izjemna nihanja ali pa dvige cen energentov v zelo kratkem času. Pravzaprav ta nihanja niso povezana z osnovno energetsko krizo, torej vezano na vojno v Ukrajini in težave z dobavo ruskih energentov, ampak vse kaže na to, da gre za posege špekulantov, ki izkoriščajo relativno nizko likvidnost energetskih trgov in pravzaprav v kratkem času uspejo doseči izjemne skoke cen energije. S tem se je v težavah znašla vrsta energetskih podjetij, ki se ukvarjajo s trgovanjem z energijo, ker so bili v določenem času, pravzaprav predvsem takrat, ko je cena elektrike skočila na tisoč evrov, večina le-teh ni tisti dan izpolnjevala pogojev glede zavarovanja svojih obveznosti. Torej države so podobno odreagirale. Tako kot sem rekel, Švedska mislim, da je 23 milijard evrov garancij poroštev države dala za isti namen za energetska podjetja v Skandinaviji in Baltiku.
Torej, kar se tega tiče, smo tudi danes zjutraj imeli sestanek, ki je bil zelo učinkovit z Banko Slovenije, glavnimi komercialnimi bankami glede dejanske izvedbe teh poroštev. Prvo, to je za HSE, je že na mizi, drugo za GEN energijo je pa vloga tudi že dana.
Tako da, kar se tiče drugega dela vprašanja, ki se tiče vprašanja glede remonta Jedrske elektrarne Krško in zakupljene energije, ki bo nadomestila to energijo, ki bi jo sicer proizvedla jedrska elektrarna, moram reči, da sem obveščen o nekih osnovnih okvirih. Tega natančnega podatka nimam, tako da vam ga bomo posredovali, če vam je ustrezno, v pisni obliki. Nisem pričakoval, da bo šlo na tako podrobno vprašanje, mislil sem, da bo šlo bolj za sam poroštveni zakon, pa aplikacije tega zakona. Tako kot sem rekel, ta manko energije za čas remonta jedrske elektrarne je seveda treba nadomestiti in gre se za vprašanje, kdaj so bile, je bila ta elektrika zakupljena. Tudi po podatkih, ki jih imam, dejansko drži, da je bila energija, da se je precej dolgo čakalo na padec cen elektrike. Cene so pa seveda samo rasle, tako da je bil ta zakup narejen po zelo visoki ceni. Tisti, ne znam čisto točno povedati kakšni, ampak v tistem trenutku tržni, ampak glede na to, da so seveda te cene že zadnja dva meseca izjemno visoke, pomeni da so v nekem tem okvir, kot je danes.
Kar se tiče…, kaj je razlog za to, bo verjetno pojasnil družba sama oziroma SDH, ki je upravljavec teh naložb. Je pa seveda, ne glede na to, pa nočem nič prejudicirati, seveda lahko je biti general po bitki, a ne, zdaj sploh pri trgovanju z energijo, v tem obdobju,

36. TRAK (VI) 14.55

(nadaljevanje) je to nekaj, kar je pač izjemno težko napovedovati, tako da mislim, da so se v tej zanki znašli tudi v Krškem.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Poslanec Magyar, želite dopolnitev odgovora?
izvolite.

JANEZ MAGYAR (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.
Hvala lepa tudi za odgovor, spoštovani minister.
Ker mi je časovno pač pretekel čas, nisem do konca prišel. Nisem mislil toliko na poroštveni zakon, ampak skrbi me, ker sem tudi v Odboru za finance in na nek način soodgovoren tudi glede tega zakona in na nek način sem imel dejansko pozitivne misli. Vendar me skrbi drugo, in sicer to ali bo Ministrstvo za finance prek posrednih družb, se pravi Slovenskega državnega holdinga zagotovil oziroma zaščitil davkoplačevalski denar, ki so ga namenili za poroštvo za najemanje kreditov? Ali bo pa pokrivalo te, bom rekel, izpade tega, bom rekel, kot ste sami tudi povedali, dražjega, zakupljenega oziroma razlike v tem prodanem nižjem oziroma nakupljenem višjem delu? Ali namerava, bom rekel, Vlada oziroma Ministrstvo za finance zaščititi davkoplačevalski denar, da se ne bo prelevil namesto v črpanje kredita in zavarovanje tega kredita, ampak v pokrivanju teh, bom rekel, na žalost tudi tveganih poslov oziroma tudi, bom rekel tako, pa tudi v javnosti, da se to pojasni, da ne bo tu nekih drugih indicev glede, bom rekel, razlike oziroma dejstev in da se pač predoči, kot sem prej povedal, po kateri ceni, kdaj in da se pojasni. In moja največja skrb gre v smer, da se ne uporablja ta poroštveni denar za pokrivanje razlike v višji nakupljeni električni energiji.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Minister Klemen Boštjančič, beseda je vaša.
Izvolite.

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance): V bistvu odgovor je ja, pa ne.
Dejstvo je, da ta poroštveni zakon zelo natančno določa za kaj se ta sredstva oziroma te bančne garancije, ki jih bodo banke dale, lahko uporabijo. Kot veste, 80 % je pravzaprav poroštva države, 20 % dajo pa banke, kar pomeni, da tudi banke seveda z vidika bank gre za zelo visoke vsote, seveda po svojih postopkih vršijo svojo kontrolo. Kar se tiče, tako kot sem rekel, države, je zelo natančno v zakonu napisano. In ravno danes na sestanku jutranjem je bila to tudi debata s komercialnimi bankami, kako zagotoviti, da ne bo dvoma v tem, da bi se ta sredstva za karkoli drugega uporabila. Za to sta odgovorna Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za finance, ki sta dolžna zagotoviti, preverjati, da ta sredstva ne bodo šla za nič drugega. Gre pa v resnici za zagotavljanje garancij za likvidnost energetskih podjetij. Torej na nek način gre za to, da seveda danes so izjemno visoke cene in da v bistvu ti skoki ne bodo povzročili tega, da bi družbe, torej v tem primeru slovenske družbe, ki so na trgu, bile prisiljene prenehati poslovati, ker to se namreč dogaja na evropskem trgu.
Kar se tiče vprašanja, kar ste rekli glede…, na drugi strani je treba vedeti, da danes so tržne cene take kot so, torej tudi slovenski proizvajalci elektrike danes prodajajo na trgu ceno po bistveno višji ceni, kot je proizvodna cena. Ampak težava je v tem, da se bodo seveda ti učinki, kar se likvidnosti tiče, poznali šele v prihodnjih mesecih oziroma celo letih, ker se pač večina energije prodaja z nekaj let naprej.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Poslanec Magyar, imate besedo za postopkovni predlog o tem, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Izvolite.

JANEZ MAGYAR (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.
Spoštovani minister, hvala lepa za odgovor.
Ker, še enkrat, gre za izredno občutljivo zadevo in tematiko, veliki zneski so tukaj zadaj, kot ste sami omenili, predlagam tudi razpravo in pa tudi bi predlagal, da naredite revizijo tega, bom rekel, nerodnega, ker so se nekateri izrazili kot nerodni dogodek, da so prodali neproizvedeno električno energijo, se pravi tudi odgovornost, saj tudi na nek način, če smo nekako razbrali iz tujih medijev, na Hrvaškem se je tudi zgodila,

37. TRAK: (AJ) 15.00

(nadaljevanje) ne ista, ampak v okviru energetskih nosilcev in sicer plina prodaja po nekih zadevah, ki ga ne bom sedaj omenjal, in so celo neke druge želje bile po kakšnih odstopih. Tam so tudi odstopili pač uprave tega energetskega podjetja na račun tega sedaj, in mislim, da bi mogoče tudi za vas in zaradi Vlade bilo potrebno uvesti neko revizijo, da se ta revizija opravi, na podlagi tega se tudi poroča Državnemu zboru, ker konec koncev, mi smo ta zakon tudi potrdili.
In se vam zahvaljujem za odgovore.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.
Mag. Bojana Muršič bo zastavila vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luki Mescu.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica.
Kolegice in kolegi, ministrska ekipa, spoštovani minister, kjerkoli me spremljate!
Danes se soočamo z eno izmed največjih kriz po koronavirusu. Ne dražijo se samo energenti in bencin, temveč se draži tudi hrana in življenjski stroški, ki so, ne boste verjeli, iz dneva v dan višji, kar sami tudi opažamo. In ljudje so na tem mestu na robu obupa. Prejete plače in pokojnine, ki jih prejemajo, pa izgubljajo svojo vrednost. Marsikdo izmed tako zaposlenih kot tudi upokojencev je na veliki preizkušnji, kako preživeti iz meseca v mesec.
V koalicijski pogodbi smo se zavezali, da bo najnižja pokojnina za polnih 40 let znašala 700 evrov. A kljub temu želim poudariti, da ko bomo prišli do tega zneska, po vsej verjetnosti bo ta znesek bistveno, bistveno prenizek glede na rast življenjskih stroškov, katerim smo priča v zadnjem času.
Zato spoštovani minister, zvišanje cen osnovnih življenjskih stroškov je prizadelo tako upokojence, predvsem pa tudi tiste, ki ne dosegajo niti minimalnih življenjskih stroškov, ki znašajo danes 771 evrov. V luči tega ste prejeli tudi predlog Zveze društev upokojencev Slovenije, ki predlaga 3 %i dvig izredne uskladitve pokojnin. Zato me zanima, ali podpirate predlog Zveze društev upokojencev za dvig pokojnin?
Prav tako pa bi se želela ob tej priložnosti dotakniti tudi reform pokojninskega sistema, ki se je seveda v vsem obdobju velikokrat spreminjal, s tem posledično pa so se spreminjali odstotek za odmero pokojnine, število let, ki so se štela v pokojnino, pokojninsko osnovo, spreminjal se je valorizacijski količnik za preračunavanje osnov za odmero pokojnine. S tako imenovano zadnjo mini reformo pa se je na koncu izenačil odmerni odstotek za oba spola. Moški so se namreč s spremembami pokojninske zakonodaje leta 2012 upokojevali z odmernim odstotkom 57,25. Po izteku prehodnega obdobja je se bodo upokojevali s 63,5 odstotni stopnji. Glede na to, da se je vsak upokojenec pod pogoji, ki veljajo na dan upokojitve, menim, da so upokojenci, ki so se upokojili v letu 2012 z osnovo 57,25 v slabšem položaju od ostalih uživalcev. Nekateri med njimi niti niso imeli izbire, kako ali se upokojiti.
Zanima me, ali nameravate pri pripravi novega predloga sprememb pokojninske zakonodaje predlagati rešitev, ki bi upokojencem, ki so se upokojili v času odmernega odstotka 57,25, njihovo pokojnino uskladili z novim odmernim odstotkom 63,5.
Ker ministra ni, zahtevam, da mi na to odgovori ustno na naslednji seji Državnega zbora.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.
Ravno sem vas hotela vprašati, namreč lista se tako bliskovito krči, da minister očitno ni ujel vašega vprašanja.
Na vrsti je poslanka Alenka Helbl, da zastavi vprašanje ministru za infrastrukturo, mag. Bojanu Kumru.
Izvolite.

ALENKA HELBL (PS SDS): Hvala za besedo.
Pozdravljeni!
Spoštovani gospod minister, postavila bom torej vprašanje v zvezi s terminskim in torej celotne časovnice izgradnje tretje razvojne osi. Vprašanje vam seveda postavljam predvsem za tretjo razvojno os na odseku sever, torej proti Koroški. Kaj pomeni, torej izraz tretja razvojna os? Torej pomeni prometno povezavo, ki bo v prihodnosti povezovala severno Slovenijo proti jugovzhodni Sloveniji

38. TRAK: (SB) – 15.05

(Nadaljevanje) in del povezave sta torej tudi dve novi državni cesti od avtoceste A2 pri Novem mestu do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do priključka Črnomelj jug ter od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Slovenj Gradec jug. V odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije je tretja prometna os omenjena kot cestna povezava, ki se torej iz smeri avstrijske Koroške preko Slovenj Gradca in Velenja navezuje na avtocesto pri Celju ter se nato nadaljuje proti Novemu mestu in proti Karlovcu oziroma navezavi na avtocesto Zagreb-Reka. Investicija v tretjo os je vključena v resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030. Zdaj, kar se tiče torej tega severnega dela tretje razvojne osi, vemo, da so se torej že v času Vlade Janeza Janše pod ministrovanjem Jerneja Vrtovca dela v bistvu že začela, vendar vsi, ki me poslušajo, pa vsi, ki ste tukaj, poznate problem Korošcev in koliko let že traja ta boj, borba za to cesto in koliko časa pravzaprav že na eno tako sodobno cesto tudi čakamo. Prav zato so mi Korošci namenili priložnost, da torej vprašam gospoda ministra, kajti pričakujejo korekten odnos države do njih, torej do pravice do urejene cestne infrastrukture, do primerne sodobne cestne povezave do prestolnice in vse ostale dele Slovenije in tudi seveda do tujine. Prosim vas torej za korektne, natančne, dosledne odgovore, ki bodo hkrati tudi zaveza do vseh Korošcev in vseh ostalih na tej tretji razvojni osi.
Torej terminsko, časovno in tudi finančno, ali tečejo dela in tudi plačila in vse skupaj po načrtu, da se lahko resnično vsi skupaj v bližnji prihodnosti veselimo te povezave.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Minister mag. Bojan Kumer, beseda je vaša, izvolite.

MAG. BOJAN KUMER (minister za infrastrukturo): Hvala lepa, gospa poslanka za vprašanje.
Res je, mislim, projekt tretje razvojne osi je bil prepoznan za strateški projekt države in gre res za nacionalni projekt, ki predstavlja investicijo največjih investicij v prometno infrastrukturo, je izredno zahteven, tehnično gledano, ekonomsko obsežen, časovno zelo ravno tako zahteven in je sama gradnja razdeljena tako na časovno kot tudi lokacijsko na več faz. Dinamika izvajanja projekta skoraj v celoti sledi terminskim planom priprave in pa terminskim planom same izvedbe. Ta plan in pa terminski plan izvedbe pa, kot veva, je zapisan zelo natančno samemu nacionalnemu programu razvoja prometa in prometne infrastrukture. In če sem rekel, da sledi vsem tem terminskim planom, potem je to dobra novica, da se stvar odvija skladno s terminskim planom.
Zdaj, če grem malo bolj podrobno, začel bi z osrednjim delom. Zakaj? Ker pač tam je projekt dosti na začetku in šele poteka vrednotenje izvedljivih variant. Najustreznejša varianta bo potrjena v letu 2024 predvidoma, potem pa v naslednjih treh letih poteka priprava prostorskih načrtov po posameznih odsekih, po posameznih etapah. Kar vas pa bolj zanima je pa, tudi mene severni del projekta, gre za odsek od Šentruperta do Velenja, pravzaprav še naprej do Slovenj Gradca. Kot sem prej omenil, gre za projekt, ki je že v izvedbeni fazi, na odseku Slovenj Gradec do Holmca je še v pripravi. Naprej, kar se tiče pa Velenja do Slovenj Gradca, pa poteka v okviru osmih sklopov, tako kot je zapisano v samem načrtu. Sklop Gaberke je zaključen in to je dobra novica. Potem trenutno je v zreli fazi gradnje, sklop Jenina, to je severneje, ki naj bi bil zaključen v letu 2024 najkasneje tudi skladno s terminskim planom. Pripravlja se gradnja na odsekih Škalsko jezero-Konovo,

39. TRAK: (SC) – 15.10

(nadaljevanje) to je južnejše od Gaberk oziroma severneje, ampak gre za naslednji sklop od sklopa Gaberke ter Škale Veljuna. Gradnja odseka Velenja do Slovenj Gradca naj bi tako bila zaključena do leta 2026. Na odseku Šentrupert-Velenje je v teku tudi postopek izdaje gradbenega dovoljenja. To je ta, bom rekel, južnejši del severnega odseka. Gradnja naj bi se pričela tako kot je tudi začrtano, naslednje leto. Gradnja tega odseka bi morala biti zaključena v letu 2027, s tem pa tudi v celoti predan v obratovanje prometno funkcijski odsek Šentrupert-Slovenj Gradec, kar pomeni bistveno izboljšanje prometne infrastrukture za koroški del naše države.
Na odseku od Slovenj Gradca pa do Dravograda in pa naprej od Otiškega Vrha do Prevalj poteka priprava državnega prostorskega načrta na Ministrstvu za okolje in prostor. Zaključek tega državnega prostorskega načrta za odsek do Dravograda je predviden v naslednjem letu. Za odsek od Otiškega Vrha pa do Prevalj polleta kasneje.
Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa, poslanka Helbl, želite dopolnitev odgovora? (Da.)
Izvolite.

ALENKA HELBL (PS SDS): Okej, sedaj smo slišali torej terminski in časovni.
Morda samo, ali so zagotovljena tudi vsa finančna sredstva za vsa ta leta naprej? Jaz se bojim, da morda pač obstaja bojazen, to je tudi pri Korošci največja bojazen, da bo morda v času krize, da bodo kakšna dela kje ustavljena ali pa vsaj začasno ustavljena, prekinjena in da bomo še kakšno leto, dve? Kajti po tridesetih letih obljub Korošcem za to cesto, bi bil sedaj že skrajni čas, da država temu nameni vso pozornost v celoti tako finančno in tudi vse ostalo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Minister mag. Kumer, beseda je vaša.
Izvolite.

MAG. BOJAN KUMER (minister za infrastrukturo): Hvala lepa.
V rebalansu ste sami videli, da 2022 finance ne bodo ovira, da bi se karkoli kasnilo. Ravno tako tudi ne 2023 v rebalansu proračuna, ki pride kasneje na vaše mize 2024, 2025, 2026 bomo poskrbeli, da bo stvar tudi skozi proračun izvedljiva. Nikakor ne bom pustil, da se bo ta projekt karkoli iz tega naslova kasnil. Je še nekaj negotovosti, ker moramo umestiti skladno z nastajajočim državnim prostorskim načrtom. Gre za severni del severnega dela, ampak kolegi na Ministrstvu za okolje in prostor se trudijo pohitriti samo umeščanje v prostor. Jaz upam, da stvar izvedemo tako kot je navedeno v samem razvoju prometa in prometne infrastrukture, ker to je cilj vseh nas, da se stvar izvede na severnem delu in premaknemo v srednji in potem tudi v južni del.
Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.
Poslanka, želite postopkovno? (Ne.) Ne želite.
Besedo ima poslanec Andrej Hoivik, in sicer vprašanje bo zastavil ministru za izobraževanje, znanost in šport, dr. Igorju Papiču.
Izvolite.

ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Hvala lepa, podpredsednica za besedo.
Spoštovani kolegi, kolegice, spoštovani minister, prof. dr. Igor Papič!
V Republiki Sloveniji štipendijsko politiko ureja Zakon o štipendiranju. Področje štipendij pa je ena od tem, ki najbolj zanima mlade predvsem v luči vedno večje draginje in Zoisova štipendija je nekakšna spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in za ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. Državna štipendija pa je dopolnilni prejemek namenjen kritju stroškov, ki nastajajo v času šolanja članov socialno šibkih družin in oseb z nizkimi dohodki. In hkrati na primer za državno štipendijo lahko mlad posameznik prejema tudi kadrovsko štipendijo ali pa štipendijo za deficitarne poklice. Dijaki in študenti, ki pa so tako nadarjeni kot socialno ogroženi pa teh dveh štipendij hkrati ne morejo prejemati. Zanima me, spoštovani minister, ali vaše ministrstvo podpira spremembe, da bi lahko vsak mlad prejemal obe štipendiji kot so jih tudi predlagali v Študentski organizaciji Slovenije in Dijaški organizaciji Slovenije? Kdaj lahko to, te spremembe pričakujemo, ker gre le za diskriminacijo, po mojem mnenju mladih, ki traja že več kot desetletje?

40. TRAK: (VP) 15.15

(nadaljevanje) In ali nameravate v rebalansu proračuna za leto 2023 povečati število državnih štipendij, predvsem v luči draginje? Kot vemo, državno štipendijo prejema približno 50 tisoč mladih, v zadnjih petih letih se je to število povečalo. Kar se pa tiče Zoisove štipendije, je pa pred par leti sledila zaostritev, na primer v 2010 je to štipendijo prejemalo več kot 13 tisoč mladih, v letu 2020 pa manj kot 5 tisoč.
Hvala za odgovore.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Za odgovore prosim dr. Igorja Papiča, ministra za izobraževanje.
Izvolite.

DR. IGOR PAPIČ (minister za izobraževanje): Hvala lepa za vprašanje, kolega Hoivik.
Spoštovani poslanci, poslanke!
Na kratko je odgovor da. To je bila naša zaveza. Želimo, želimo preveriti, prenoviti sistem štipendiranja. Sami ste omenili, da je Zakon o štipendiranju krovni zakon, ki ureja to področje, mimogrede, zakon je v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kar pomeni, da moramo to urejati skupaj z njimi. Strinjam se z vami, da je, milo rečeno, nenavadno, da tisti najbolj nadarjeni so potem izključeni, če dobijo državno štipendijo. Gotovo smo to zaznali in mislim, da je ta obveza, časovnica me sprašujete, gotovo letos je prepozno, bomo pa seveda takoj začeli s pripravami, da vidimo, kaj lahko naredimo za naslednje študijsko leto. Tudi kadrovske štipendije bi omenil predvsem zaradi zanimivega fenomena pri študentih predvsem, ker na nekaterih področjih, veliko govorimo o pomanjkanju kadrov na področju izobraževanja, se pravi na pedagoških poklicih, poznamo situacijo glede tehnologije in zanimivo je, da kadrovske štipendije, vsaj na nekaterih področjih so na voljo, pa jih študentje ne želijo. To je zanimiv koncept v smislu, da se ne želijo vezati na bodočega delodajalca. Gotovo pa drži to, da želimo tiste Zoisove štipendije, ki so pa dejansko najbolj prestižne, postaviti ob bok ostalim štipendijam, seveda da se to ne izključuje. Tukaj bi še omenil glede Zoisovih štipendij, da se to našega ministrstva dotika predvsem pri izvajanju raznih šolskih tekmovanj, ker vemo, da so kriteriji za dodelitev Zoisove štipendije pogojene z uspehi na raznih tekmovanjih. Tukaj smo tudi naredili prenovo v smislu, da je treba mogoče zmanjšati število tekmovanj, ampak težiti k večji kakovosti. Vsi vemo, kakšne obremenitve so potem to za dijake, ki morajo sodelovati na različnih oziroma se prijavljajo na različna tekmovanja zato, ker želijo priti do te štipendije. Se pravi, tukaj je bila tudi prenova narejena na področju sistema sofinanciranja teh šolskih tekmovanj. Drugače pa odgovor je da.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Kolega Hoivik, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Hvala, podpredsednik.
Najlepša hvala za ta pozitiven odgovor, minister.
Morda bi še moje vprašanje še bilo, tretje, ali nameravate povečati fond za državne štipendije v letu triindvajset 2023. Saj pravim, približno 50 tisoč jih je prejemalo leta 2021 to štipendijo. Glede na to pa, da je draginja, da se vse draži, se mi zdi smiselno, da bi se ta fond povečal. Zdaj, kolikor sem gledal, je bilo okoli 70 milijonov letno - ali nameravate povečati ta fond? Hkrati pa, morda še niste seznanjeni, vsaj se mi zdi, da takrat še niste bili, minister, potrjen, da smo v Slovenski demokratski stranki predlagali spremembe na področju, da bi tudi za športne dosežke, ker imamo vrhunske športnike in se mi zdi, da jih moramo nagraditi, tudi da bi bil to eden izmed kriterijev za pridobitev Zoisove štipendije. Pa morda nekakšno pod vprašanje, no, če vi podpirate ta predlog, da bi tudi za športnike, ki dosežejo na primer eno izmed prvih treh mest, bili upravičeni do Zoisove štipendije.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Minister za izobraževanje, imate besedo za dodaten odgovor.
Izvolite. Hvala.

DR. IGOR PAPIČ (minister za izobraževanje): Seveda bomo preverili, kakšne so možnosti za naslednje študijsko leto, gotovo pa veliko lažje leto 2024 potem glede povečanja sklada. Sicer ne poznam mogoče vseh podrobnosti, ampak kot jaz vem, se športni dosežki tudi upoštevajo. Bomo pa seveda preverili. Vsaj včasih so se - iz lastnih izkušenj, ne mojih, ampak mojih otrok -,

41. TRAK: (NB) – 15.20

(nadaljevanje) tako da gotovo je to tudi področje, ki nekako nakazuje na nadpovprečnost, mogoče ni seveda skupin dijakov in pa učencev.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Prehajamo na naslednje poslansko vprašanje, ki ga bo zastavila kolegica Tamara Vonta, ministrici za notranje zadeve, mag. Tatjani Bobnar.
Izvolite.

TAMARA VONTA (PS Svoboda): Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Spoštovana ministrica!
Odločitev Vlade o odstranitvi žičnate ograje na meji s Hrvaško, ki nenazadnje temelji na koalicijski pogodbi, je seveda opoziciji sprožila zelo burne odzive. Tisti, ki bližje spremljamo dolgoletno vzpostavljanje stanja strahu s ponavljanjem izjav v smislu, horde migrantov, ki se valijo proti našim mejam, milijoni in milijoni migrantov, ki bodo spodjedli vse kar smo in vse kar imamo, vključno s Triglavom, poznamo namere in korake določene politične skupine, ki temu sledijo. Najprej je to nujni sklic pristojnega parlamentarnega telesa in potem interpelacija o delu in odgovornosti, tokrat pač ministrice za notranje zadeve. Vzporedno s tem pa se pojavljajo razne navedbe o tem, da se je zaradi odstranitve ograje povečal dotok migrantov, in da se je s tem zmanjšala tudi varnost v naši državi, in to kljub temu, da policija vedno znova poudarja, da zagotavlja visoko stopnjo varnosti, da je število nezakonitih prehodov meje takšno in primerljivo s številkami, ki so veljale pred Covid krizo. Še več, po navedbah nekaterih članov opozicije naj bi obmejno lokalno prebivalstvo odstranitvi žice nasprotovalo. Ker želim, da operiramo z dejstvi, ker želim, da operiramo z resničnimi podatki, vas, spoštovana ministrica, sprašujem:
Ali se je zaradi odstranjene ograje povečalo število kaznivih dejanj migrantov in kako je odstranjevanje ograje sprejelo lokalno prebivalstvo?
Hvala lepa za odgovor.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Besedo ima ministrica, mag. Tatjana Bobnar.
Izvolite.

MAG. TATJANA BOBNAR (ministrica za notranje zadeve): Hvala lepa za besedo.
Se zahvaljujem tudi za postavljena vprašanja.
Torej lokalna skupnost je aktivnosti našega ministrstva, pravzaprav Vlade, v bistvu izhaja torej zaveza za odstranitev ograje in žice na meji iz koalicijske pogodbe in tak je bil tudi sklep Vlade, sprejela zelo pozitivno. Župani teh obmejnih občin so k dialogu z ministrstvom pristopili zelo kooperativno in na ministrstvu želimo zares v največji možni meri sodelovati z lokalnimi skupnostmi in lokalnim prebivalstvom, zato smo takoj v mesecu juliju organizirali sestanek z vsemi župani obmejnih občin, kjer bo oziroma že poteka odstranjevanje žičnate ograje in sestanka se je udeležilo res zelo veliko število županov. Bili so zelo zadovoljni z našimi dogovori. Prisluhnili smo pozivom oziroma predlogom županov, še posebej, ko so izpostavili vprašanje zagotavljanja finančnih sredstev za povzročeno škodo in pa vprašanje seveda zagotavljanje varnosti na obmejnem območju. Državni sekretar dr. Lobnikar se je potem v mesecu avgustu sestal še z ožjo skupino županov Kostela, Črnomlja, Krškega, Podlehnika in podžupanom Ilirske Bistrice. Sama sem se sestala z županom Podlehnika in pa Žetal, in prejšnji teden tudi obiskala občino Črnomelj in glede, torej nezakonitih migracij župani ne izpostavljajo oziroma posebej poudarjajo, zlasti recimo župan Črnomlja, da nimajo težav, občina in policija zelo dobro sodelujeta. Povedal je tudi, da večina ljudi seveda podpira odstranjevanje ograje, tako žice kot panele in podoben odnos lokalnih skupnosti sem v bistvu zaznala tudi v drugih občinah, kjer ocenjujejo odstranjevanje žičnate ograje kot primerno, torej kot potrebno in nujno in zelo pohvalijo sodelovanje in delo policije. In kot ministrica želim jasno sporočiti vsem državljanom, da policija izvaja vse aktivnosti in naloge in vse ukrepe za nadzor državne meje in za zagotavljanje varnosti. In kot zanimivost lahko tudi glede odzivov lokalnih skupnosti,

42. TRAK: (ŠZ) – 15.25

(nadaljevanje) da prav v občini Črnomelj na primer želijo, da bi vsaj del odstranjene panelne ograje namenili ljudem in v ministrstvu seveda bomo tovrstnim željam lokalnih skupnosti prisluhnili v največji možni meri. Do tega trenutka smo s strani lokalnih skupnosti prejeli za približno 50 kilometrov panelne ograje, ki bi jo želela lokalna skupnost uporabiti torej v svoje namene. S tem bomo pripravili na ministrstvu načrt in pri tem bomo seveda sledili zakonodaji. Seveda bomo vsem občinam, ki so najbolj obremenjene z, torej prehodi meje, zagotovili zadostna finančna sredstva, smo jih že zagotovili in jih bomo tudi v naslednjem letu in tudi tu smo skupaj z občinami zelo uspešni pri realizaciji obljubljenega. Kajti naše vodilo je čim večja kakovost življenja prebivalcev ob meji, seveda z zagotavljanjem varnosti za vse prebivalce naše države, ob hkratnem spoštovanju človekovih pravic.
Do zdaj smo odstranili pet kilometrov žičnate ograje in v nadaljevanju sledi ponovno sestanek z vsemi župani teh obmejnih občin. Trenutno pa se ukvarjamo z odstranitvijo panelne ograje in žice, ki jo je odplaknila, da tako rečem, narasla voda in to kaže na to, da v bistvu tudi narava sama odstranjuje to žičnato ograjo. Kar se tiče varnosti, zagotavljanja varnosti, moram seveda povedati, da policija opravlja svoje naloge, zagotavlja varnost. Statistični podatki glede kriminalitete ob meji so zelo jasni. Migranti niso oboroženi, ne glede na to, da beremo razne manipulacije in strašenja ljudi. Niso oboroženi, policija o tem ne poroča, migranti ne podtikajo požarov, kot lahko beremo neke lažne novice. Med migranti so tudi otroci, so mladoletniki brez spremstva, spomnimo se na kurdsko deklico, ki se je pač utopila v reki Kolpi, kar se ne bi smelo zgoditi in kot ministrica se bom zavzemala za to, da se ksenofobija odpravi in da na / znak za konec razprave/ human in odgovoren način sprejmemo migracije. In še informacija, po tem, ko smo 15. julija začeli odstranjevati žico, beležimo na teh območjih, kjer smo jo odstranili Brežic, Metlika, Podlehnik in Ormož, celo 30 % upad kriminalitete. Včeraj smo lahko brali, da je policija prijela oziroma zasledila 30 migrantov na avtocesti in seveda so se pojavile lažne informacije, insinuacija, da so prišli zato, ker ni ograje čez Hrvaško. Seveda to ne drži. Gre za, bom rekla, / znak za konec razprave/ insinuacijo. Ti tujci, ki so nezakonito prestopili državno mejo in so bili dobljeni na avtocesti, so prišli iz Madžarske, ki ima dvojno ograjo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Želite dopolnitev vprašanja? (Da.)
Izvolite.

TAMARA VONTA (PS Svoboda): Hvala lepa.
Ministrica, dovolite samo še ena prošnja za dopolnitev odgovora. Najprej naj povem seveda, da lažne novice so en širok problem, s katerim se bomo morali vsi skupaj spopasti. Seveda so pa tudi zelo uporabne, kadar želimo vzpostaviti neko stanje, ki bi vodilo do nekih odločitev, ki jih določena politika želi. No, vemo, da ste na ministrstvu takoj ob nastopu mandata začeli načrtovati celovito migracijsko politiko, pri čemer, kar se mi zdi resnično najbolj pomembno, pa poudarjate, da temelji na načelih solidarnosti, vključevanja in spoštovanja človekovih pravic. Prosim, če mi lahko dodatno, če nam lahko dodatno pojasnite, kako bo torej policija v okviru nove migracijske politike to zagotavljala. Torej varnost in spoštovanje človekovih pravic.
Najlepša hvala za odgovor.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Gospa ministrica, imate možnost za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MAG. TATJANA BOBNAR (ministrica za notranje zadeve): Ja, hvala lepa.
Res je. Torej v začetku julija smo, kot smo tudi obljubljali, ustanovili posebno posvetovalno telo na Ministrstvu za notranje zadeve, sestavljeno iz predstavnikov vseh pristojnih resorjev, torej vseh ostalih ministrstev, nevladnih organizacij, raziskovalcev, civilne družbe in tudi s tem smo pokazali, da dejansko želimo na tem področju delati zelo intenzivno, kar se je nenazadnje zavezala tudi koalicija. Eden izmed mojih prvih korakov je bil tudi ta, da sem dala policiji usmeritve za delo na tem področju, ki so torej delo policije premaknile v pravo smer in sicer v smer spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prav tako pa seveda sledimo k večji učinkovitosti postopkov. Ker gre za migracije, s tem se zagotovo lahko vsi strinjamo, ki so že od nekdaj del naše in ostale svetovne družbe in zgodovine, ne moremo pristati na politiko izključevanja in zastraševanja, ampak moramo tudi na tem področju,

43. TRAK (VI) 15.30

(nadaljevanje) torej na področju migracijske politike jasno pokazati, da smo sodobna in demokratična družba, ki dosledno spoštuje človekove pravice in kjer žica nima mesta. In ker vsakodnevno spremljamo in izvajamo migracijsko politiko, lahko na Ministrstvu za notranje zadeve v sodelovanju z drugimi ministrstvi aktivno opozarjamo na posamezne segmente družbe, ki so pomembni za izvajanje nove migracijske politike, na primer na področju jezikovnega izobraževanja, potrebo po večjem obsegu poučevanja slovenskega jezika. Na področju vključevanja na trg dela opozarjamo na pomen vzpostavitve koordinatorja za zaposlovanje oseb z mednarodno zaščito, hitrejšega dostopa do trga dela in s tem skrajšanja roka sedanjih 9 mesecev ter enostavnejših in hitrejših postopkov priznavanja diplom. In pri tem seveda ne pozabljamo na mladoletnike brez spremstva. Država je obvezna zagotavljati človekove pravice na nediskriminatoren način in pri tem gre ravno za to. Verjamemo, da si večina državljanov želi, da se ravna z drugimi na enak način, kot bi si želeli, da se ravna z njimi. In človekove pravice, kot so pravica do družinskega življenja, pravica do dela, pravica do zaščite, zagotavljajo enakopravnost vseh ljudi. In kot družba rabimo racionalno migracijsko politiko, ki bo zmožna usklajevati vse relevantne in legitimne interese, tako na področju zaposlovanja, izobraževanja in podobno in z vizijo za naprej. In prav zavzemanje za aktivno upravljanje z migracijami in učinkovit pristop k zakonitim migracijam najbolj prispevajo k zmanjšanju nedokumentiranih migracij in zagotavljajo varnost za državljane kot za migrante. In integracija in solidarnost sta torej element zagotavljanja varnosti in ne dejavnika, ki bi varnost kakorkoli zmanjševala. In Ministrstvo za notranje zadeve si tudi s politiko na področju migracij prizadeva za to, da bomo vsi živeli v varni skupnosti z visoko stopnjo kvalitete življenja, to pa je obenem poglavitni garant varnosti v družbi.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Naslednje vprašanje bo postavila kolegica Nataša Sukič, ministru za zdravje, Danijelu Bešiču Loredanu.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Najlepša hvala za besedo, predsedujoči.
Spoštovani minister, lep pozdrav!
V oddaji Tarča z dne 22. septembra 2022 je Franc Vindišar, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje, podal naslednjo izjavo, navajam: »Od potrebnih podzakonskih aktov, ko govorimo o skrajševanju čakalnih dob, smo čakali na sklep ministra o posebnih programih. To je po veljavni zakonodaji Zakona o zdravstveni dejavnosti predpogoj, da lahko z lastnimi zaposlenimi sklepamo podjemne pogodbe. Ta sklep smo izvajalci dobili 13. septembra, skoraj dva meseca po tem, ko je bil zakon objavljen, s tem da ga je minister podpisal 9. 9. z datumom 31. 8.« Dejal je tudi, da so slovenske bolnišnice na ministrstvo ob izdaji sklepa naslovile 28 pisnih vprašanj, na katere še zdaj niso prejele odgovora, in da še vedno čakajo na ostale podzakonske akte, ki bi omogočili in dali podlago za izvajanje določb zakona.
Zdaj, ko smo mi sprejemali Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ste vi, minister, večkrat poudarili, da mora zakon biti sprejet hitro, da se lahko začnejo izvajati nujni ukrepi za skrajševanje čakalnih vrst. Narejena naj bi bila tudi analiza čakalnih vrst. Na te rezultate še zmeraj čakamo, morda boste pojasnili, kdaj bodo. Javna zdravstvena mreža pa naj bi čim prej začela obratovati s polno paro. Zdaj smo v zadnjem tednu septembra do potencialne ugotovitve, da izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe do 31. decembra 2022 ne zagotovijo zadostnega obsega odprave oziroma skrajšanja čakalnih dob, ki presegajo najdaljšo dopustno čakalno dobo, nas ločijo pač trije meseci. Po tem datumu lahko vlada s sklepom omogoči stekanje denarja iz javne zdravstvene blagajne v roke čistim zasebnikom, zasebnikom, ki na žalost prav v tem trenutku recimo gradijo privatno bolnišnico z dobički, pridobljenimi iz naslova dajatve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. In zato me zanimata dve stvari, minister. Prvič, ali se vam zdi, da je sklepanje podjemnih pogodb s kadrom, ki je že zaposlen v javni zdravstveni ustanovi primeren oziroma celo predviden mehanizem za zagotavljanje skrajševanja čakalnih vrst. Kot nagrada za skrajševanje čakalnih vrst je v zakonu namreč predviden dodatek, to pa je oblika nagrajevanja,

44. TRAK: (AJ) 15.35

(nadaljevanje) ki vedno sodi samo k plači. In drugič, kakšno je vaše stališče do tega, da se bodo, kot trenutno kaže, imeli zasebniki priložnost prisesati na javno zdravstveno blagajno zaradi dejstva, da pač še te, to še ni narejeno, kar je bilo predvideno. Kako komentirate?
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

DANIJEL BEŠIČ LOREDAN (minister za zdravje): Spoštovani podpredsednik, hvala za besedo.
Spoštovani poslanke, poslanci!
Spoštovana gospa Sukič, hvala za vprašanje.
Morate razumeti, da v bistvu v 5 minutah bom težko odgovoril na vse to, kar ste me vprašala. Pa vendarle bom poskušal čim bolj ciljano in jasno odgovoriti na vaše vprašanje.
Ja, dejstvo je, da je zakon začel veljati 1. septembra. Dejstvo je, da se posamezne bolnišnice že intenzivno pripravljajo, nekatere tudi izvajajo, žal, druge ne. Dejstvo je, da nadzora nad posameznimi bolnišnicami nimamo in je v domeni poslovodstva posameznih zavodov, kako so zadevo sprejeli, razumeli, če so jo želeli razumeti in ali so pripravljeni v lastnih ustanovah začeti delati tako, kot se je delalo leta 2019, ki je bilo zadnje normalno leto v našem zdravstvenem sistemu.
Dejstvo je tudi, da smo na ministrstvu prišli oziroma prešli na intenzivno prečesavanje podatkov. Dejstvo je, da je izjemno veliko napak v sistemu e-naročanja, kar tudi pokaže dejstvo, da smo samo v enem mesecu izbrisali skoraj 25 tisoč ljudi in ta zadeva še seveda teče.
Tudi je dejstvo, da so do sedaj vsi projekti skrajševanja čakalnih dob padli v vodo, tako v javnih zdravstvenih zavodih kot pri koncesionarjih. Zasebniki, čisti zasebniki, ki niso bili nikoli del javne zdravstvene mreže, niso bili nikoli v ta sistem seveda vključeni.
Podatki, ki so trenutno na razpolago, so v bistvu kristalno jasni. Mi sicer imamo v Sloveniji število čakajočih nad dopustno čakalno dobo, ki se ve kakšna je, to ni maksimalna čakalna doba, to zadevo je treba potem še v nadaljevanju razčistiti, torej 117 tisoč 604 ljudi čaka na prvi pregled ali pa na terapevtsko diagnostično storitev. To je dejstvo.
Vlada se je zavezala, da bo usmerila vse resurse v to, da pridemo do tega, da se bo najprej na primarni ravni izboljšala dostopnost, zato so tudi vsi dodatki, hkrati pa želimo tako na sekundarni kot tudi na terciarni ravni narediti res vse, da bi bili pogoji dela v javnih zdravstvenih zavodih primerljivi s tistimi, ki jih imajo pri koncesionarjih.
Dejstvo je tudi, da se več kot 85 % vseh storitev v zdravstvenem sistemu opravi v javnih zdravstvenih zavodih.
V obstoječih zakonodajnih možnostih poznamo Zakon o zdravstveni dejavnosti in spremembo iz leta 2017, ki onemogoča sklepanje pogodb s, torej podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi, in ki zelo omejuje število nadur, zato v bistvu so vsi podzakonski akti, nekaj jih akti bili poslani, nekaj jih še bo, tudi z jasnimi navodili, ki pa jih ustanove zelo različno berejo. Mi imamo ustanove, ki so pripravljene in ki so začele že delati. Imamo tudi informacije, predvsem v javnih zdravstvenih zavodih in tudi pri koncesionarjih, če ne bo 100 %, ne bomo plačali preko. Tudi tukaj že pripravljamo spremembo. Skratka, v kratkem bodo vsi javni zdravstveni zavodi obveščeni in bodo dobili jasna navodila, da je dovoljeno delati resnično koliko zmorejo. Tudi navodila bodo dana bodisi po podjemnih pogodbah, bodisi po nadurah in ta zadeva bo zelo hitro izpeljana.
Dejstvo je, da si želimo, da od 1. oktobra dalje vendarle sistem začne delovati. In dejstvo je,

45. TRAK: (SC) – 15.40

(nadaljevanje) da pa bomo prve rezultate videli šele januarja kako se posamezne čakalne dobe skrajšujejo in šele takrat, januarja bo s konsenzom sprejeta odločitev kdaj odpremo v bistvu izvajanje tudi čistim zasebnikom, ko bomo dejansko ugotovili na katerih programih javni sistem ne zmore, torej, javni zdravstveni zavodi in koncesionarji.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Najlepša hvala za vaš zelo izčrpen odgovor.
Minister, vem da je izziv hud in naša pričakovanja vseh nas zelo velika. Bi pa vseeno mogoče spomnila, da smo v programskem delu koalicijske pogodbe zapisali, da bomo čakalne dobe skrajševali na način, da se bodo storitve dodelile kaskadno. Najprej razpis samo za javne zavode, potem okvirno čez tri mesece za koncesionarje in šele nato okvirno čez tri mesece za zasebnike, kar smo potem z zakonom rahlo že mogoče prekršili, ne, saj so se storitve za koncesionarje in za javne zavode dodelile hkrati. Zato me zanima kakšno je mogoče vaše stališče do tega, da se interventni zakon pripravi tako, da se vključitev zasebnikov zamakne do sredine naslednjega leta, da bi imel javni zdravstveni sistem sploh zares priložnost zares zagrabiti te stvari, o katerih ste govorili in dejansko začeti skrajševati te čakalne dobe, ki so seveda akuten in boleč problem za vse nas?
Prosim še to pojasnilo. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

DANIJEL BEŠIČ LOREDAN (minister za zdravje): Hvala tudi za to, bom rekel, dodatno vprašanje.
Zadeva je s strani Vlade in Ministrstva za zdravje kristalno jasna. Torej, če bomo sedaj z novim inputom, s popravkom, da bodo pogoji dela v javnih zdravstvenih zavodih enaki kot tisti, če gre zdravnik ali drugi kader, zdravstveni kader k koncesionarju ali v zasebniku delati enaki, potem ni pričakovati, da bomo približno od 1. oktobra do 1. aprila imeli rezultate skrajševanja čakalnih dob, ko bomo videli dinamiko. Šele, ko bomo realno ocenili dinamiko v tem času, se pravi v šestih mesecih intenzivnega dela javnega zdravstvenega sistema, ki je sestavljen po zakonu iz javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev se bomo odločali ali od 1. aprila dalje v točkah ali v delih, kjer se čakalne dobe kljub temu, da je vse odprto v javni mreži ne skrajšujejo šli ciljano na tiste posege, kjer so čakalne dobe največje, da bodo tudi čisti zasebniki pod enakimi pod pogoji kot to delajo javni zdravstveni zavodi ali koncesionarji ne z istimi ljudmi, ampak s svojimi kapacitetami, s svojimi kadri, s svojo opremo pristopili k temu, da intenzivno skrajšamo čakalne dobe, kjer bodo kljub tem šestim mesecem in intenzivnemu delu še vedno nedopustno dolge. Seveda pa razmišljamo tudi v sistemu kako bomo to tako imenovano nedopustno čakalno dobo spremenili v maksimalno čakalno dobo, spremenili zakonsko podlago in vpeljali način kako javne zavode z vodenjem pripravi do tega, da pridejo pod to maksimalno čakalno dobo kot v različnih sistemih v zahodnih državah to že tudi poznajo.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Poslanec Robert Janev bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo, mag. Bojanu Kumru.
Izvolite.

ROBERT JANEV (PS Svoboda): Hvala za besedo, predsedujoči.
Gospod minister, najprej čestitke za vašo maratonsko držo danes. Mogoče bi danes pa, da ne jemljem nič ministru za šport bi bili mogoče danes vi primernejši v tej obliki. Se bom pa dotaknil ene zgodbe, malo bom bolj benevolenten do vas, kakor so bili ostali, vsaj kar se tiče časa pa bom šel na eno drugo maratonsko zgodbo. Primorci smo, bom rekel, zelo veseli za nekaj, kar se dogaja zdaj v zadnjem času in sicer to, da se je končno 20-letna pa mogoče tudi več zgodba začela odvijati v pravo smer. In sicer gre za železniško povezavo med Koprom in Divačo. Mi vsi vemo kaj nam je trenutna obstoječa infrastruktura nudila in kaj se nam je dogajalo pred približno dvemi leti. Verjetno boste imeli v spominu, da se je takrat zgodila ena nesreča,

46. TRAK: (NB) – 15.45

(nadaljevanje) ki je zelo ogrozila vodno oskrbo na obali, in če se dotaknemo dogajanja v letošnjem poletju, potem vemo kako pereč problem je torej ta tako imenovani drugi tir.
Zagotovo je namen tega drugega tira zato, da se nekako povečajo zmogljivosti, in da je zadeva bolj sodobno urejena. Premostiti je bilo pa potrebno kar nekaj teh ovir s predori. Mislim, da predstavlja to približno 61 % kapacitet oziroma celotne razdalje in je to na nek način, predpostavljam, tudi nadgradnja tega, da se zadeva nadgradi v tretji tir. Verjetno se boste strinjali z mano, da mi z drugim tirom ne bomo reševali vseh težav, kvečjemu se bo tukaj razbremenil tovorni promet. Vemo pa, da v kolikor se pogovarjamo o decentralizaciji, je potem primerno, da se pogovarjamo tudi o tistem potniškem prometu pri katerem omogočamo tistim, ki tudi službeno migriramo v center Slovenije, da uporabljamo potniški promet. Zato naslavljam na vas poslansko vprašanje:
Kakšne so vaše aktivnosti v bodoče, kar se tiče zagotavljanja tudi tretjega tira?
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

MAG. BOJAN KUMER (minister za infrastrukturo): Hvala lepa za vprašanje.
Dejansko danes se vprašanja dotikajo celotnega resorja, od cestne infrastrukture, železniške infrastrukture, energetske draginje. Resor res takšen kot je, pokrival različna področja. Zelo sem vesel tega vprašanja, da zelo zgodaj naslovim odgovor, kaj se dogaja s projektom drugi tir in tudi dosti dobro in povsem korektno ste povzeli nekaj ugotovitev, kako pomemben je ta projekt, še posebno za Primorce in pa za prebivalstvo, ki danes na nek način plačuje najhujši davek, tukaj govorimo o tistem delu, ki so ob obstoječi progi, pa vemo, da je trenutna proga že dolgo zasedena in prekomerno obremenjena.
Vsekakor se bom zavzemal, da bomo maksimalno pohitrili vse postopke, da čim prej res končamo to, tako kot ste vi rekli, dolgoletno, več dvajsetletno dolgo obdobje, da se ta drugi tir konča in zapeljemo po njemu še v tem mandatu. To bi bilo res vrhunsko, tudi zato, da bomo pravočasno, tako imenovani dvojni tir, o katerem vi govorite, pa tudi postavljate vprašanja, zagotovili tako kot je treba.
Na ministrstvu so kolegi že pred mano, 2019, uradno začeli postopek spremembe in pa dopolnitve državnega lokacijskega načrta zato, da se bo lahko izvedla dvotirno ta proga. Tako kot ste sami že ugotovili, več kot 60 % projekta, ki se pripravlja, bo dejansko se prekrival tako za gradnjo kot tudi za postopke umeščanja v prostor, za financiranje, da se lahko pospeši in s tem tudi zaključi v krajšem času. Po trenutnih načrtih, kolikor vem, je prostorski akt sprejet oziroma bo sprejet v naslednjem letu že. Mi si bomo prizadevali, da bo ta rok maksimalno možno skrajšati, ampak že ta časovnica, ki je tako ambiciozno naravnana, je dobra in kreira postopek, da se bo končalo mogoče tudi kakšen mesec predno bo zaključen, v letu 2026 drugi tir.
V kratkem lahko napovedujem, da bo Vlada obravnavala najustreznejšo varianto, ki predvideva izgradnjo dvotirne proge in s tem tudi ukinitev obstoječe proge. Lahko pa tudi povem, da smo na ministrstvu pripravili spremembe Zakona o drugem tiru. Gre za tako imenovani Zakon o drugem tiru. Uradno je to Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Ta zakon bo uredil investitorstvo v vzporedni tir, in sicer tako, da bo investitor in koncesionar družba 2TDK. Zakon bo tudi odpravil možnosti.

47. TRAK: (ŠZ) – 15.50

(nadaljevanje) Koncesionar, družba 2TDK. Zakon bo tudi odpravil možnost finančnih vložkov zalednih držav, govorim za primer Madžarske, tudi zato, ker smo finančno konstrukcijo postavili že leta 2019, jo tudi preverili, analizirali in lahko rečem in trdim, da je realna, da je trdna in tudi zaprta, kar tudi omogoča jasno in nedvoumno financiranje ter samo izvedbo projekta.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Želite besedo za dopolnitev vprašanja? Izvolite.

ROBERT JANEV (PS Svoboda): Hvala.
Ja, zdaj bi se samo še navezal na eno zadevo, in sicer, ne vem, če ste seznanjeni, prejšnji teden se je v Kopru zgodil v bistvu prometni kolaps. Namreč Koper je bil zablokiran, avtocesta je bila zablokirana in sicer zaradi velikega števila tovornega prometa. Zadeva se je sicer rešila s pomočjo potem policijskih patrulj v istem dnevu. Verjamem, da predstavlja to veliko težavo, ne samo za tiste, ki živijo v Kopru, ampak tudi tiste, ki hodijo v službe in tiste, ki živimo okoli. V naši neposredni bližini poteka tudi izgradnja, sicer v sosednji državi tudi enega tira za tovorni promet in sicer je to v Italiji. Zato mislim, da je primerno, da se zadeva čim hitreje rešuje, zaradi tega, ker nenazadnje na ta način rešujemo tudi eno od večjih državnih podjetij in to je Luka Koper. Zato me zanima, ali bo že z otvoritvijo drugega tira razbremenjen promet, ker tisti, ki migriramo dnevno, Ljubljana, Koper, smo priča v bistvu neprekinjenim kolonam in slednja je problematična tako z vidika varnosti, kakor z vidika v bistvu / znak za konec razprave/ okoljevarstva.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MAG. BOJAN KUMER (minister za infrastrukturo): Ja, hvala.
Res sem bil seznanjen s izrazito povečanjem prometa, vpadnice v samo Luko Koper. Nekaj stvari je tam sv tistem trenutku zastalo. Jaz sem samo vesel kolegoma ministroma, da sta hitro odreagirala, govorim za ministrico za notranje zadeve glede koordinacije samega prometa in pa hitri reakciji policije, da je bila varnost v dani situaciji zagotovljena. Zaenkrat tudi kolegi iz DARS-a da s prometno s signalnimi napravami
so uspeli maksimalno v dani situaciji zagotoviti, da so preusmerili tovor oziroma pravočasno signalizirali za določene postanke, predno se je prišlo na tako že obremenjeno koprsko hitro cesto. Tako da se je umirilo v tisti dani situaciji, kar se je lahko naredilo. Vemo, da v primeru takšnih povečanj je potrebna maksimalna koordinacija med DARS-om, Luko Koper, policijo, da se prometni tokovi primerno koordinirano usmerjajo in s tem seveda, da je prometna varnost še ravno tako zagotovljena. Zdaj s strani vseh dobivamo informacije, da v dani situaciji je res šlo za izrazito povečanje, ampak še vedno v skladu, da so stvari bile pod nadzorom. Kratkoročno tukaj nimamo nekih posebnih ukrepov, kot pa to, da lahko res maksimalno smo na preži v primeru teh ozkih grl. To samo pove kako res potrebno je, da maksimalno hitro zgradimo, ne samo drugi tir Divača-Koper, ampak ta dvojni tir. Že drugi tir bo zelo, zelo pomagal, ker bo prepustnost samega železniškega prometa iz Kopra proti notranjosti enormno se povečala. Tako da v tem primeru ne pričakujemo več tovrstnih zadev, dvojni ter pa sploh. Tako da ja, jaz upam, da do tovrstnih ozkih grl ne bo več prihajalo, če pa bo, pa na maksimalno koordinirane ukrepe, da bo zagotovljena maksimalna prometna varnost, seveda v dani situaciji za / znak za konec razprave/ prebivalstvo in to je ključ, ki ga tudi mi zasledujemo in ga bomo še naprej zasledovali.
Hvala.

48. TRAK: (VP) 15.55

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala ministru za odgovore.
Gremo na naslednje poslansko vprašanje. Kolegica Lucija Tacer bo postavila vprašanje ministru za okolje in prostor, Urošu Brežanu.
Izvolite.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala za besedo, predsedujoči.
Spoštovani ministri, poslanke in poslanci!
Eden izmed naših ciljev je, da v Sloveniji ustvarimo spodbudno okolje za mlade ljudi, tiste, ki živijo že v Sloveniji, in pa nekatere, ki bi se želeli vrniti ali priti v našo državo. S tem ciljem v mislih je velik problem, da si človek v Sloveniji težko najde stanovanje, tako najemno kot lastniško, posebej, če je na začetku svoje kariere in stanovanja ni podedoval. Na to že leta opozarjajo med drugim tudi mladinske organizacije. Ministru za okolje in prostor zato zastavljamo vprašanje v zvezi z izpolnjevanjem koalicijske pogodbe v delu, ki se nanaša na pripravo ustreznega zakonodajnega okvirja, torej zakonodajnega okvirja, ki bi omogočil izvedbo kriznega načrta za reševanje stanovanjske krize za pospešitev gradnje najemnih stanovanj ali pa tudi z vidika urejanja zadruge v tem stanovanjskem zakonu s poudarkom na reševanju prvega stanovanjskega problema mladih. Torej, kakšne načrte ste kot minister zastavili obdobju po prevzemu funkcije, kakšni so naslednji koraki, cilji na tem področju?
Zanima me pa tudi trenutno stanje in verjetnost izvedbe napovedane časovnice gradenj stanovanj v letih 2022, 2023 in 2024 v zvezi z realizacijo ciljev v proračunskih dokumentih.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Minister, imate besedo za odgovor.

Izvolite.

UROŠ BREŽAN (minister za okolje in prostor): Spoštovana poslanka, hvala lepa za vprašanje.
Tema je res pomembna in je tudi predmet Zakona o Vladi stanovanjska politika, to veste. S kolegom Lukom Mescem se na tej temi redno usklajujeva. V tem trenutku ravno ustanavljamo medresorsko delovno skupino, ki bo do ustanovitvi Stanovanjskega sveta pri Vladi Republike Slovenije delovala in se ukvarjala s stanovanjsko problematiko zato, da kljub referendumu, ki nas čaka, izgubimo čim manj časa za to pomembno področje.
Najprej nekaj besed o investicijah, potem pa še o sistemskih ukrepih s tega področja. Torej, da bi spodbudili investicije po vsej državi, smo v okviru načrta za okrevanje in odpornost izpeljali razpis, vreden 60 milijonov evrov. Tu je bilo že podpisanih z moje strani 34 odločb o projektih, ki bodo skupno zagotavljali 1036 javnih najemnih stanovanj. Poleg tega je republiški javni sklad pridobil ugodno posojilo Razvojne banke Sveta Evrope v višini 70 milijonov evrov in na tej podlagi se bo v Sloveniji zgradilo dodatnih 912 najemnih stanovanj v sedmih različnih statističnih regijah. Investicije lahko rečemo, da so se na ta način zagnale, seveda v skladu z absorpcijsko sposobnostjo, kapaciteto skladov, v skladu z razpoložljivimi zemljišči in tudi pridobljenimi upravnimi dovoljenji, kljub temu, da nek sistemski vir za to gradnjo še zaenkrat ni zagotovljen.
Z vidika priprave zakonodaje smo prve mesece mandata namenili podzakonskim aktom. Pravkar se je zaključila javna obravnava spremembe pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj, s katero želimo odpraviti anomalije, ki jih imamo na tem področju. Priprava sistemske zakonodaje pa je načrtovana skladno s predvideno reorganizacijo stanovanjskega področja, ki je, kot sem uvodoma povedal, z referendumom o vladi nekoliko odložena, kljub temu pa, kot sem rekel, aktivnosti med nama dvema z ministrom Mesecem nemoteno potekajo. Ponovno smo vzpostavili tudi dialog z nevladnimi organizacijami s tega področja. Tu načrtujemo izvedbo pilotnega projekta stanovanjske zadruge in po tem pilotnem projektu seveda tudi sistemsko zakonodajo, ki bo tak način reševanja stanovanjskega problema tudi podprl.

49. TRAK (VI) 16.00

(nadaljevanje) Aktivnosti so torej v polnem teku. Poleg tega pa se pripravlja seveda tudi nov nacionalni stanovanjski program. Zdaj, glede časovnice lahko rečem, da bodo projekti, ki so bili predmet odločb v okviru načrta za okrevanje in odpornost, dokončani do konca leta 2024. Tu govorimo o tistih 1.036 stanovanjih. Poleg tega pa se dokončanje projektov iz naslova posojilne pogodbe med Stanovanjskim skladom Republike Slovenije in pa Razvojno banko Sveta Evrope planira v letih 2025 in pa2026. Z veseljem lahko na tem mestu povem, da se republiški sklad skozi načrtovane aktivnosti tako vztrajno približuje cilju, da bo do leta 2025 zagotovil 10 tisoč javnih najemnih stanovanj. Ob tem tudi ljubljanski stanovanjski sklad, po mojih informacijah, do zaključka leta 2025 planira pridobitev 1.044 neprofitnih stanovanj. Mislim, da lahko vsi smo zadovoljni tudi z dejstvom, da je razpis v okviru načrta za okrevanje in odpornost spodbudil tudi druge akterje, predvsem slovenske občine, da so zagnale investicije na tem področju. Ustanavljajo se tudi novi stanovanjski skladi. En tak dober primer imamo na primer v Ajdovščini. In to se mi zdi, da je pot, ki jo bo treba zasledovati tudi naprej, da na tem pomembnem področju združimo čim več akterjev, da bomo dosegli cilje stanovanjske politike in mladim, pa ne samo mladim, omogočili dostopna stanovanja.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Želite dopolnitev? (Da.)
Izvolite.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala lepa.
Hvala minister za tako izčrpen odgovor.
Mislim, da nam je v veselje, da kljub temu, da se Vlada ni oblikovala točno v tisti obliki, kakor je načrtovala, vseeno res postavljamo prioritete tam, kjer smo cel čas govorili, da jih bomo in kljub tej oviri že veliko delate na tem področju.
Mogoče za kratko dopolnitev bi me zanimalo, če lahko še malo bolj orišete, kako poteka sodelovanje med ministrstvi zdaj, ko bo pač prišlo do tega prenosa pristojnosti, tako da ljudje slišijo, kaj delate za to, da bo čim bolj gladko šel ta prenos in ne bo prišlo do nekih zaostankov.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

UROŠ BREŽAN (minister za okolje in prostor): Hvala lepa.
Tukaj bi oba s kolegom Mescem lahko kaj povedala. Praktično se na tedenski, lahko tudi dnevni ravni najini sodelavci usklajujejo glede politik, ki jih je treba voditi na tem področju in tudi operativnih nalog. Kot sem povedal tudi pri odgovoru na vprašanje, sedaj ustanavljamo medresorsko delovno skupino, ki bo na nek način prebrodila ta čas, dokler se pristojnosti ne prenesejo na novo ministrstvo, tako da bomo praktično dnevno lahko sedeli skupaj, ko se bo potrebno odločati o pomembnih vprašanjih glede stanovanjske politike. Mislim, da je bilo pa tudi iz mojega odgovora jasno, da tudi že v tem trenutku tečejo aktivnosti in verjamem, da jih s kolegom ministrom ne bova dopustila, da se v tej zvezi karkoli zgodi, kar bi imelo bistven vpliv na to, da bi na tem področju ne dosegli ciljev, ki smo si jih zastavili.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Želite? Ne. Gremo potem naprej.
Poslanec Milan Jakopovič bo postavil poslansko vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luki Mesecu.
Izvolite.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa.
Lepo pozdravljeni vsi skupaj!
Živimo v zelo negotovih razmerah energetske in draginjske krize. Ministrstvo za delo je v skladu s situacijo že naslovilo pomoč gospodinjstvom, in sicer v dveh paketih. Prvi draginjski dodatek je bil namenjen socialno ogroženim gospodinjstvom, v katerih živijo upravičenci do denarno socialne pomoči in varstvenega dodatka. Teh je v Sloveniji približno 63 tisoč. Prav tako je ta dodatek naslavljal tiste, ki so upravičeni do invalidskega nadomestila, takšnih je približno 7 tisoč 400.

50. TRAK: (SC) – 16.05

(nadaljevanje) V naslednjem paketu se je pomoč usmerila k družinam z otroki. Do draginjskega dodatka bodo upravičene družine z otroki od novembra naprej glede na dohodkovni razred. Skratka, prejeli ga bodo upravičenci do otroškega dodatka v višini prvega otroškega dodatka v posameznem dohodkovnem razredu. Pomoč je bila izvedena hitro in targetirano, saj je pomembno, da ljudem, ki se zaradi draginjske in energetske krize nahajajo v stiski to pomoč zagotovimo hitro oziroma takrat, ko jo potrebujejo. Hkrati pa je zelo pomembno, da jim tudi povemo za naprej kaj lahko v teh sicer negotovih razmerah pričakujejo.
Spoštovani minister Luka Mesec, sprašujem vas, kakšne in katere ukrepe poleg teh že uvedenih še načrtujete na Ministrstvu za pomoč posameznikom in gospodinjstvom, koga se bodo ti ukrepi dotikali in v kakšnem časovnem obdobju se ta pomoč lahko pričakuje?
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Minister, imate besedo za odgovor.

LUKA MESEC (minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti): Okej. Hvala lepa za to vprašanje.
Kot sem že večkrat povedal je treba pomoč, ki jo namenjamo, gledati kot kamenčke v mozaiku. Delovna skupina, medresorska pri predsedniku Vlade sestavljena iz Ministrstva za delo, Ministrstva za kmetijstvo, infrastrukturo, gospodarstvo, finance in seveda predsednika Vlade vsak teden budno spremlja dogajanje in sproti snuje ukrepe, ki so potrebni za blažitev krize. V prvem paketu smo v bistvu se začeli ukvarjati s tem, kako cene energije, ki so v bistvu glavno gonilo draginje in stisk ljudi regulirati in jih za gospodinjstva držati na najmanjši možni ceni. Hkrati se pogovarjamo o tem, kako zregulirati trg hrane, se pravi, da ne bodo ljudje padali v revščino ali pa da ne bodo trpeli revščine, zaradi povišanih cen hrane. Hkrati pa smo začeli s prvimi socialnimi ukrepi, za katere je zadolženo naše ministrstvo. Kot ste povedali najprej smo targetirano odredili pomoč najrevnejšim. Govorimo o najrevnejših približno šestdeset tisoč gospodinjstvih v Sloveniji, ki pa jih ne smemo gledati statično, se pravi, niso to edina gospodinjstva, ki bodo dobila pomoč. V par tednih bomo predstavili spletni kalkulator, kjer si bo lahko vsak izračunal, ali je upravičen do pomoči in v kolikšnem znesku. Hkrati pa bomo zadolžili centre za socialno delo, da vse tiste, ki bi lahko bili upravičeni do pomoči pa tega sploh še ne vedo recimo statistični podatki kažejo, da je najbolj socialno ogrožena skupina pri nas so vdove, starejše ženske od 65. let, ki živijo same naj jih obvestijo in povabijo v sistem pomoči. Z ministrstva pa bomo skupaj s civilno družbo organizirali akcije, da te ljudi povlečemo v naše sisteme socialne varnosti, se pravi, da ne bodo deležni samo enkratnega izplačila, ampak želimo, da so trajno vključeni v socialno pomoč ali pa varstveni dodatek, zato da ne bodo trpeli revščine, ki jo trpijo sedaj pa ne samo sedaj trpijo že več let pa dostikrat sploh ne vedo, da so do pomoči upravičeni. Na ta način v bistvu hočemo na sistemski način odpravljati revščino pri nas. Ta pomoč je pa v bistvu zgolj, kako bi rekel, vzvod, kako ljudem predstaviti do česa so upravičeni oziroma kaj so pravice, ki jim jih socialna država garantira.
V naslednjih korakih. Prejšnji teden, kot veste, smo sprejeli soglasno v Državnem zboru podvojitev otroškega dodatka. S tem želimo pomagati otrokom oziroma družinam z otroki. Te bodo dobile v naslednjih treh mesecih dvojni dodatek za otroke. Naprej pa seveda planiramo ukrepe targetirane predvsem za zaposlene in upokojence. O upokojenskem dodatku se bomo pogovarjali v kratkem, trenutno ga še debatiramo na tej delovni skupini pri predsedniku Vlade.
Kar se zaposlenih tiče, pa lahko rečem dve stvari. Prva je, da pričakujete v kratkem nov izračun minimalnih življenjskih stroškov in kot veste smo v Levici pred tremi leti predlagali zakon, ki je bil tudi sprejet v Državnem zboru, da mora biti minimalna plača vsaj za dvajset odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Tako hočemo zagotavljati dostojno plačo za dostojno delo.

51. TRAK: (AJ) 16.10

(nadaljevanje) V tem smislu si upam napovedati, da bo minimalna plača v neto znesku z letom 2023 prešla mejo 800 evrov.
Hkrati pa, kot veste, sem sprožil razpravo o božičnici. Božičnica je trenutno, v petek so bila odprta pogajanja o njej na Ekonomsko socialnem svetu, kjer bomo predlagali z našega ministrstva več variant, kako v času, ko se vsi soočamo z draginjo, ne samo najrevnejši, tudi zaposlenim ob koncu leta izplačati božičnico, da bodo lažje preživeli to zimo. To bo tudi razrešeno, kot rečeno, v par tednih.
Sicer pa, če pogledamo malo v perspektivo, bi pa rekel tako: novi časi predstavljajo nove izzive za socialno državo, zato se sam močno zavzemam, da bi morali na ravni celotne države poenotiti vse baze podatkov, upokojenske, FURS podatke, podatke o prejemnikih različnih vrst socialnih pomoči, otroškega dodatka in tako naprej, da bi imeli enoten pregled in na ta način bi lahko začeli bistveno bolje programirati našo socialno državo kot zdaj. In to na žalost, to debato sem že sprožil, ampak to ni izvedljivo prej kot v roku enega do dveh let. Je pa to ena od prednostnih nalog tega mandata, da do takih podatkov pridemo in da lahko začnemo našo socialno državo pravično programirati.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Želite dopolnitev vprašanja? (Ne.)
Potem prehajamo na naslednje poslansko vprašanje, dr. Matej Tašner Vatovec bo postavil poslansko vprašanje ministru za izobraževanje, znanost in šport, dr. Igorju Papiču.
Izvolite.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala podpredsednik.
Spoštovani minister, lep pozdrav vsem!
5. septembra so predstavniki civilne iniciative začeli zbirati podpise za vložitev predlogov dveh zakonov, s katerimi bi zagotovili pod črto brezplačna kosila in malice v osnovnih šolah.
Gre za pereč družbeni problem. Vemo, da se v šolah neenakost predvsem pozna na materialnem, na materialni osnovi učenk in učencev. In področje kosil oziroma prehrane v šolah ni izvzeto od tega. Zaradi tega smo tudi koalicijske stranke v koalicijsko pogodbo, v koalicijski dogovor zapisale, da bomo v osnovnih šolah zagotovili brezplačno prehrano in kot taki tudi pozdravljamo in podpiramo ta dva predloga zakona, ki bosta, če bodo zbrani podpisi, vložena v parlamentarno proceduro.
Pri tem seveda se je v javnosti odprlo nekaj vprašanj, prvo predvsem glede zmožnosti šol zagotavljanja tovrstnih brezplačnih obrokov, zaradi tega, ker zakon predvideva šolske malice in kosila kot javno službo, se pravi, bodo šole dolžne to izvajati in tudi zagotavljati neprofitno, tako da je to eno od velikih vprašanj, kako to stvar urediti.
Drugo vprašanje, ki so ga nekateri posamezniki izpostavili, pa je, da se že trenutno v sedanji ureditvi, čeprav je 80 % otrok po statistikah vključenih v šolsko prehrano, da se velike količine hrane že zdaj zavržejo. Bi pa ob tej točki rad izpostavil 12. člen Zakona o šolski prehrani, ki omogoča, da se presežke hrane nameni v humanitarne oziroma odstopi drugim učencem in dijakom. Tako da me zanima čisto preliminarno v tej fazi, glede na to, da bo to vaše ministrstvo moralo začeti izvajati, če bo in ko bo zakon sprejet, ali imate kakšno oceno, koliko časa bo trajalo in ali bo možno v nekem doglednem času zagotoviti to javno službo, se pravi jedilnice in v bistvu prehranske obrate za pripravo teh kosil? Ali ocenjujete, da se bo vključilo veliko večje število otrok v šolsko prehrano? In predvsem, ali predvidevati, da bi mogoče na ministrstvu pripravili kakšne smernice za izvajanje 12. člena Zakona o šolski prehrani, ki bi šole morda nekoliko bolj spodbudil k temu, da se presežke hrane namenja recimo humanitarnim organizacijam ali pa da se prepreči to zavračanje hrane oziroma uničevanje teh presežkov.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite!

DR. IGOR PAPIČ (minister za izobraževanje, znanost in šport): Hvala lepa za vprašanje.
Spoštovane poslanke, poslanci, kolega Vatovec!
Da, ob tem predlogu se pojavlja precej vprašanj. Bom čisto konkreten glede praktične izvedbe. Eno je seveda ocena dodatnih stroškov, koliko stane dodatna hrana.

52. TRAK: (NB) – 16.15

(nadaljevanje) Moram reči, da ob trenutnih cenah kosil, malic, je zajet strošek kadra, se pravi kuharjev, pomočnikov kuharjev. Lahko začnem s tem. Vprašanje je seveda, koliko dodatnih kuharjev bomo morali zaposliti in pa mogoče še bolj važno, ali so na voljo, ali jih lahko najdemo. Logistično se meni osebno zdi veliko večji problem zagotavljanje prostorov, tudi časovno in pa predvsem zaradi negotovosti, ker ne vemo točno, v danem trenutku težko ocenjujemo kakšne so finančne posledice. Smo pa uspeli tudi v teh preliminarnih razgovorih narediti neko oceno glede razpoložljivosti prostorov, ki jih imajo šole danes. Govorimo o osnovnih šolah. Izvedli smo anketo oziroma pozvali šole, da se opredelijo. Te rezultate smo dobili na dovolj velikem vzorcu, preko 50 %, čez 250 šol je odgovorilo, mogoče še nekaj več. Se pravi, gre za reprezentativen vzorec glede potencialnih težav s prostorom. Rezultati, preliminarni so, bom najprej začel z malimi številkami. 3,5 % osnovnih šol nima prostorskih pogojev, govorim o kuhinjskih kapacitetah najprej, ker potem sledi še jedilnica. Se pravi, 3,5 % osnovnih šol nima prostorskih pogojev, imajo pa zadovoljivo opremo. 3,5 % osnovnih šol nima ustrezne opreme, imajo pa dovolj veliko kuhinj, kar je še relativno ugodno, se pravi, vsaj prostor imajo. In pa 26 %osnovnih šol nima niti prostorskih pogojev niti tehničnih pogojev, če to seštejemo, ena tretjina šol po tem vzorcu nima ustreznih prostorskih pogojev, kar zadeva kuhinje, pripravo hrane. Kriterij glede zaposlenih za malico ali pa za kosilo je 1 proti 3. Se pravi, če hočemo v istem obdobju podeliti malice ali pa pripraviti malice, rabimo enega kuharja na nek normativ za isto skupino šolarjev, za kosilo potrebujemo trikrat več kuharjev in seveda ustrezno večje prostore.
In pa še, predvsem zaradi kosil. Ocena glede jedilnic, mogoče malico še jemo nekje z roko oziroma v roki sendvič in nekje sedimo, na mogoče kakšnih stopnicah, prepričan sem, da kosilo pač moramo zaužiti na dostojen način, kar pomeni za mizo, in tukaj je ocena, da 49 procentov šol ne razpolaga dovolj veliko jedilnico za vse učence šol. Se pravi, kaj je zdaj naslednji korak. Mene osebno zanima: Ali je sploh fizično v nekem doglednem času, zdaj smo že v letu 2025, 2026, ali je sploh fizično možno izpeljati rekonstrukcije teh jedilnic in pa kuhinj? Naslednje vprašanje: Ali imajo šole, tiste recimo, ki so med temi procenti, sploh možnost širitve teh kapacitet? Mogoče, če seveda ostajamo pri javnem šolstvu in pa javnem zagotavljanju prehrane oziroma preko šolskega sistema, bi mogoče še neke centralne kuhinje lahko uspeli vzpostavljati, pri jedilnicah najbrž težko. Otroke ne moremo pač peljati iz šole v času kosila. Torej gre za precej večji logistični problem, kot pa si mogoče predstavljamo. Vemo, da je strošek samega povečanega obsega prehrane že dosega 100 milijonov evrov. Tukaj mogoče ni problem stroškovni del osebja, kar je vključen v to ceno. Največji problem so seveda prostori, tako da, čakam na to oceno in seveda, ko bomo to oceno imeli, bomo seveda sploh lahko nekako realno ocenili, kakšne so možnosti za izvedbo teh razširitev v nekem doglednem času.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Hvala.
Gotovo vas čaka velik zalogaj. Dejstvo je, da predvsem cifre glede jedilnic so zaskrbljujoče in jaz pričakujem oziroma upam, da bo ministrstvo uspelo ugotoviti oziroma najti tudi v dogovoru s šolami ustrezno rešitev, ki bi omogočila, da se tudi ta cilj, ki je na nek način tudi cilj neke družbene pravičnosti, doseže.
Bi pa prosil še kot dopolnitev za podatek glede smernic glede izvajanja 12. člena,

53. TRAK: (TB) – 16.20

(nadaljevanje) če imate morda v pripravi ali pa pričakujete, da bi v kratkem lahko podali neke smernice za osnovne šole, se pravi, še enkrat, da bi lahko presežke hrane namenili dijakom, učencem, ki morda niso vključeni v šolsko prehrano ali pa humanitarnim organizacijam.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

DR. IGOR PAPIČ (minister za izobraževanje, znanost in šport): Ja, hvala za to dodatno vprašanje.
Dejstvo je, vsaj po mojih informacijah, že danes se načeloma hrana ne meče stran. Mislim, da ne gre samo za humanitarne organizacije, tudi določene kmetije so v sistemu. Eno je seveda hrana, ki ostane nedotaknjena, drugo je pa tista hrana iz krožnikov, dobesedno. Tako da, to je en del. Se pravi, lahko preverimo te smernice, kako bi lahko bolje izkoristili to hrano, ki ostane.
Drugo vprašanje je pa seveda, kako izvajati oziroma jaz sem bil v stiku z ravnatelji, pa mogoče, sem jaz, razmišljam na drugačen način. Recimo tudi če gremo na obdobje, ko bo hrana brezplačna, jaz mislim, da bi morali imeti nek sistem, kjer se učenec prijavi na kosilo vsaj en dan prej, se pravi, da nekako vemo, koliko obrokov, ker, podatki so taki, danes otrok je, ker mu je nekaj všeč, jutri pa ne, ker mu pač tisti obrok ni všeč, se pravi, če bi bilo to znano vnaprej, če se pobere naročila za določeno število obrokov z neko rezervo deset odstotkov, sem prepričan, da se da obvladovati ta problem neporabljene hrane oziroma zavržene hrane. Seveda je pa v teh razmerah zame veliko večji logistični problem prostor kot pa seveda ustrezna organizacija pri podeljevanju teh obrokov.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Dr. Tatjana Greif bo postavila poslansko vprašanje ministrici za pravosodje, dr. Dominiki Švarc Pipan ter ministrici za notranje zadeve, mag. Tatjani Bobnar. Za odgovor imata skupaj pet minut.
Izvolite.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala za besedo.
Nasilje nad ženskami in družinsko nasilje v post covid obdobju povsod narašča, vendar ostaja tab. Na temo femicida, to je intimno partnerski umor ženske, ni nobene politične razprave, zato pa v časopisih iz dneva v dan sledimo tragedijam žensk, ki so umrle od roke lastnega partnerja ali moža, pod naslovi, ubil partnerko, nato klical policiste, ženo potolkel do smrti, vsaj štiriintridesetkrat jo je udaril s sekiro, ženo polil z bencinom in zažgal.
Femicid je najpogostejši vzrok nasilne smrti žensk po vsem svetu. Študija o femicidu v Sloveniji kaže, da več kot polovico vseh nasilnih smrti žensk povzročijo njihovi bivši ali aktualni intimni partnerji oziroma zakonski partnerji. Sodni postopki zoper storilce se pogosto končajo tako, da je zločin iz umora prekvalificiran v uboj. Storilcu se priznajo olajševalne okoliščine, češ da je partnerko ali ženo ubil v stanju afekta, zaradi ljubosumja, v navalu strasti, zmanjšane razsodnosti in podobno. To eksplicitno razvrednoti žrtev in stopnjo zločina, storilcu pa se prizanese. Potrebno je prepoznavanje in redefinicija nasilja oziroma umora, ki jasno vključuje tudi definicijo femicida in pripadajočo strategijo preprečevanja in sankcioniranja tega zločina.
Zanima me, kakšen je delež femicida med umori žensk v Sloveniji? Kakšna je statistika recimo zadnjih deset let? Ali policija vodi ustrezne podatke oziroma evidence? Femicid kot spolno specifično kaznivo dejanje ni del naše kazensko pravne prakse, niti zakonodaje; ali menite, da je potrebna nova zakonska definicija nasilja nad ženskami, ki vključuje tudi femicid? In, ali menite, da je potreben strožji pregon, da bi se ženske pred nasiljem bolj učinkovito zaščitilo? Kot vemo, namreč ukrep prepovedi približevanja sploh ne zaleže. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Najprej odgovor s strani ministrice za notranje zadeve, mag. Tatjane Bobnar.
Izvolite.

MAG. TATJANA BOBNAR (ministrica za notranje zadeve): Ja, hvala lepa, bom zelo hitra, da ne bom odžrla časa.
Torej, femicid je resen družbeni problem. Intimno partnerski umor je najpogostejši tip umora žensk v Sloveniji in dejansko je dom najnevarnejši kraj za ženske

54. TRAK (VI) 16.25

(nadaljevanje) in beležimo med približno 5 in 7 takšnih umorov letno. In tretjina femicidov oziroma dveh tretjin v dveh tretjinah femicidov storilci izven doma niso prepoznani kot problematični in svojo pozicijo do svojih bližnjih razumejo kot izrazito dominantno in ponovno poudarjam, kot poudarjajo tudi strokovnjaki, da v takšna dejanja ne vodi ljubosumje, ampak nasilje, ki je običajno prisotno dalj časa in posestniška drža nad partnerko. Skratka, gre za zlorabo moči. In obravnava nasilja v družini, katerega dostikrat pride, torej femicid, in preprečevanja femicida je ena od naših prednostnih nalog tako na Ministrstvu za notranje zadeve kot seveda tudi pri kolegici na Ministrstvu za pravosodje. Ministrstvo za notranje zadeve in policija trenutno sodelujeta v eni zelo pomembni raziskavi, prvi tovrstni pri nas, ki jo izvaja Inštitut za kriminologijo, sofinancira pa tudi MNZ, o učinkovitosti ukrepa prepovedi približevanja, ki je temeljni ukrep za zaščito žrtev nasilja v družini. Gre za prvo tako sistematično študijo in ta bo pokazala, kako je ta zakonski ukrep dejansko učinkovit, kako učinkovita je pri tem policija, ali so potrebne kakšne zakonske spremembe z vidika žrtve, kot tudi z vidika dela s povzročiteljem nasilja, ker vemo, da sedaj obstajajo določeni programi, ki jih izvajajo samo nevladne organizacije. Bi pa bilo morebiti to potrebno tudi zakonsko urediti. Na ministrstvu smo v tem mesecu, prav ta teden sklicali vse državne organe, vse nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s preprečevanjem nasilja v družini, tudi Femicida, na sestanek, v četrtek imamo, obe z ministrico se bova udeležili. Na tem sestanku kot posvetovalnem telesu bomo iskali rešitve na kakšen način biti učinkovitejši, dvigniti senzibilizacijo, torej policistov in vseh deležnikov do žrtev in ustrezne obravnave povzročitelja nasilja. Na podlagi tega bomo pripravili tudi akcijski načrt izboljšav na tem področju. Skupaj z nevladnimi organizacijami na njihovo pobudo konec meseca novembra, ko obeležujemo začetek mednarodnih dni boja proti nasilju nad ženskami, bomo pripravili, soorganizirali eno multidisciplinarno strokovno konferenco na to temo. Konec meseca septembra posredujem policiji usmeritve in obvezna navodila za pripravo načrta dela policije v letu 2023 s posebnim poudarkom na preprečevanju, torej nasilja v družini s ciljem zaščite žrtve in preprečitve nadaljnjega nasilja, spodbujanjem prijav in s posebnim poudarkom na senzibilizaciji pri preprečevanju in odkrivanju zalezovanja kot tistega kaznivega dejanja, ki lahko vodi in velikokrat vodi v umor, saj izkušnje kažejo, da povzročitelji nasilja agresijo stopnjujejo, če okolica njihovo dejanje torej tolerira.
Tako da se zahvaljujem v bistvu vam tudi za to poslansko vprašanje, ker je zelo pomembno na kakšen način javno komuniciramo, kako odreagiramo vsi skupaj kot družba, ko zaznamo ali smo priča nasilju. Vemo, da smo v zadnjem času priča sovražnim, žaljivim, obtožujočim prispevkom o ženskah in to nasilneže zagotovo ne ustavlja, ampak nasprotno. In preprečevanje nasilja se prav gotovo začne v primarni družini, torej z vzgojo in komunikacijo z našimi najmlajšimi, ali v drugem vidimo grožnjo in do drugega širimo sovraštvo ali pa strpnost in spoštljivost?
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Še ministrica za pravosodje.

DR. DOMINIKA ŠVARC PIPAN (ministrica za pravosodje): Hvala lepa za besedo.
Glede na to, da imam malo manj časa na voljo, bom, kar bo potrebno, seveda lahko podala še v dopolnitvi, če boste spoštovana poslanka tako želeli.
Kolegica ministrica Tatjana Bobnar je že zelo dobro pojasnila oziroma izpostavila tudi, da v tem mandatu obe z ministrico za notranje zadeve zelo aktivno sodelujeva pri vseh pripravah ukrepov, posvetov, razprav na najširši možni ravni, tako z nevladnimi organizacijami kot z akademsko pravno stroko in z vsemi deležniki v pravosodju in pa seveda tudi policijo ter z vsemi drugimi državnimi institucijami, ki so, da tako rečemo, udeleženi v tej verigi, od preprečevanja kaznivih dejanj, ki imajo to posebno okoliščino, do seveda njihovega pregona. Kot ste sami izpostavili, res je, Kazenski zakonik ne vsebuje oziroma določa posebnega kaznivega dejanja femicida ali umora ženske v trajajoči ali pretekli intimno partnerski zvezi. Vendarle pa kaznivo dejanje umora iz 116. člena zakonika, …/nerazumljivo/, 115, kot ste izpostavili, določa kar nekaj okoliščin, ki tudi v primeru, kadar življenje ženski vzame bivši ali aktualni intimni partner, omogočajo strožje kaznovanje storilca po tem členu, pa da ne grem v detajle, tukaj je kar nekaj takih okoliščin, kot je, kadar je dejanje storjeno na zahrbten način, kar je pogosto seveda v teh situacijah, o katerih govorimo, na primer vzeti življenje speči žrtve ali kaj podobnega v domačem, da tako rečem, intimnem okolju, potem je tukaj okoliščina … / izklop mikrofon/

55. TRAK: (AJ) 16.30

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Čas je potekel, v nadaljevanju.
Želite dopolnitev vprašanja? (Da.)
Izvolite.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Torej, glede femicida je ključnega pomena preventivno delovanje v smeri preprečevanja. Pri femicidu gre namreč za kontinum nasilja, ki je dlje časa prisotno, socialne službe so po navadi seznanjene s tem, tudi Policija in vendar se zgodi. Umor, je zadnje stopnje v tem kontinumu nasilja. To ni nekaj, kar se zgodi čez noč ali nenadoma, temveč se, v kolikor se pravočasno zazna, da učinkovito preprečiti, zaustaviti, obvarovati življenje ženske. Vendar je potrebna ustrezna strategija.
Kaj bosta storila pravosodni sistem in Policija, da se usposobi vse deležnike, ki jih zadeva problem femicida, za pravočasno, ustrezno strokovno pomoč ogroženim žrtvam, še preden se zgodi zadnje nasilno dejanje, in kdaj bi se lahko zgodila definicija femicida, torej vgradila v pravne akte, kar bo podlaga za učinkovit pregon tega dejanja ter zlasti za razvoj sistema preventive in preprečevanja nasilja nad ženskami, vključno s herbicidom.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Izvolite, dopolnitev odgovora.

DR. DOMINIKA ŠVARC PIPAN (ministrica za pravosodje): Če dovolite, čisto kratek čas bi samo nadaljevala, kjer sem prej zaključila.
Torej obstaja kar nekaj teh posebnih okoliščin v okviru kaznivega dejanja umora po 116. členu, ki omogočajo strožje kaznovanje. Poleg tega zahrbtnega načina poznamo še posebno okoliščino, ko je umor storjen oziroma ko je življenje odvzeto zaradi kršitve enakopravnosti, kajti tukaj je prisoten storilcev diskriminatorni namen, ko življenje žrtev ali osebno okoliščino, kot je spol, pogosto uporabi za deklaracijo tako rekoč sovražnosti do posamezne skupine ljudi, kot je glede na spol.
Zadnja ali pa še eno od teh okoliščin, je tudi, kadar je dejanje umora storjeno zaradi morilske sle, kar lahko seveda vsebuje tudi oblike najhujšega sadizma v spolnosti. Navedeno pomeni, da bi takšna kvalifikacija med drugim bila možna tudi v kombinaciji s posilstvom ali drugim spolnim nasiljem.
Vi ste v svojem vprašanju tudi navedli, izpostavili težavo oziroma pomislek glede tega, da so kazniva dejanja umora v praksi v tožilskem ali pa v sodnem delu pregona pogosto prekvalificirana v uboj. Tukaj, če dovolite, seveda zaradi delitve oblasti ne morem komentirati konkretnih primerov in bi seveda morali, vsak bi moral, bi morali poznati tudi okoliščine vsakega posameznega primera, da bi lahko o tem sploh razpravljali, pa vendar so tu moje roke, da tako rečem oziroma moja usta zaprta. Kajti kot ministrica za pravosodje to moram spoštovati. Naj ob tem vendarle rečem, da je to ena velika frustracija, kajti jaz se zelo, zelo dobro zavedam težave tega nasilja, vseh oblik nasilja, sploh pa seveda nasilja, ki je v Sloveniji, kot je ministrica izpostavila, izjemno pogosto, na žalost, to je nasilje proti ženskam. Vsakovrstno nasilje, spolno nasilje in seveda kot pa tista najhujša oblika, femicid oziroma umor.
Res je to, kot je bilo rečeno, izjemno velik družbeni problem, ki ga moramo vsi skupaj nasloviti.
Tisto kar smo do sedaj morda pogrešali, pa mislim, da sva z ministrico za pravosodje res proaktivno pristopili k temu, da poveževa vse deležnike v tej verigi, od preventive naprej, skupaj z nevladnimi organizacijami, institucijami socialnega varstva, pravosodnimi deležniki, Policijo in tako naprej, za to, da zgradimo sistem, v katerem bomo najprej lahko na normativni ravni povedal oziroma izpostavili, identificirali kje so možne izboljšave, vse od kvalifikacije dejanja, kot ste rekli, razmislek o morebitni specifični inkriminaciji dejanja femicida, pa vse do načina, kako žrtve zavarujemo in seveda v tem okviru bova tudi zelo proaktivno sodelovali v vseh naporih za izboljšanje usposabljanja, izobraževanja in kontinuiranega ozaveščanja tistih, ki v teh postopkih zaščite žrtev, vključno s preventive, tudi sodelujejo.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Poslanec Miha Kordiš bo postavil poslansko vprašanje ministru za zdravje, Danijelu Bešiču Loredanu.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Predsedujoči, hvala za besedo.
Sredi septembra so mediji postregli z informacijo, da Diagnostični center Bled gradi prvo zasebno bolnišnico pri nas. Diagnostični center Bled sam po sebi zasebna zdravstvena operacija, je pred kratkim prišel v večinsko last dveh komercialnih zdravstvenih zavarovalnic, Zavarovalnice Triglav in zavarovalnice Sava Re. Obe zavarovalnici sta v delni državni lasti, zakaj je privatizacija zdravstva sama po sebi problem, ne bi posebej izpostavljal.
Bi pa izpostavil naslednje: celoten znesek investicije v zasebno bolnišnico

56. TRAK: (SC) – 16.35

(nadaljevanje) naj bi znašal 17,5 milijonov evrov brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sočasno pa je letni izid zavarovalnic iz izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za prejšnje leto torej leto 2021 znašal neko primerljivo številko, to je 16,8 milijonov evrov. Skratka, komercialne zavarovalnice v državni lasti gradijo privatno bolnišnico za približno toliko denarja kot je uradnega presežka iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V zvezi s tem me, gospod minister, zato zanima dvoje.
Prvič. Kako nameravate, nameravamo zaščititi javne bolnišnice, javne zdravstvene zavode pred tem, da jih spodnesejo različne zasebne pobude, ki zdravstvo obravnavajo kot gospodarsko dejavnost? Javnim bolnišnicam kradejo kader, kradejo tiste najlažje posegi, ki so zanje rentabilni, do čim javne bolnišnice vedno bolj in bolj finančne in kadrovske opešane nosijo najtežje, najpomembnejše posege, najbolj ključne operacije, tiste operacije, ki rešujejo življenja.
Drugo vprašanje: Kdaj, gospod minister, nameravate spet nameravamo pristopiti k ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kot je opozoril Dušan Keber v enem izmed svojih prispevkov? V tem trenutku kot koalicija uživamo visoko stopnjo legitimnosti, zato bi se morali dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma njegove ukinitve čim prej lotiti. Vemo, da je bilo poskusov ukinitve dopolnilnega zavarovanja v preteklosti več, prav vsi so se izjalovili zaradi takšnih in drugačnih lobističnih pritiskov. Prav zato s pripravo zakonske materije, s postopki sprejema, z dogovori znotraj koalicije ne moremo odlašati do leta 2024 kot smo se v koalicijski pogodbi dogovorili, da bo do takrat dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinjeno, ampak moramo k ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pristopiti čim prej, po možnosti danes, če želimo, da bo do leta 2024 dejansko ukinjeno in javni zdravstveni sistem zavarovan pred zasebnimi zavarovalnicami in njihovim privatizatorskim kovanjem dobička.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

DANIJEL BEŠIČ LOREDAN (minister za zdravje): Hvala za besedo.
Ponovno pozdravljeni, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani kolega Kordiš!
Jaz v bistvu se vam zahvaljujem za to vprašanje. Bi vam pa samo postregel številko - samo za orientacijo. Torej PKP-1 do deset v letih 20, 21 in še to leto do konca leta samo na področju zdravstva in vse, kar je v povezavi z zdravstvom, milijarda 346 milijonov evrov je bilo porabljenih za stanje, ki ga imamo danes takšno kot je.
Naprej bi vam postregel še s podatkom. Imamo, dobro veste, tri zdravstvene zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Po mojih informacijah nobena od teh ni lastnica Diagnostičnega centra Bled, ampak govorimo o Triglavu - sicer Triglav, zdravstvena - je del te verige, ampak struktura lastništva z MZ nima nič. Dejstvo je, da so zdravstvene zavarovalnice v letih 20 in 21, zaradi neopravljenih storitev, zaradi covida imajo na računu 74 milijonov neporabljenih sredstev, ki jih bomo porabili do konca leta 22 in 23 za opravljanje zdravstvenih storitev za skrajševanje čakalnih dob. Na to temo zadnjih štiri tedne poteka intenzivno pogovarjanje, namreč vse tri zdravstvene zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje so napovedale dvig premije. Ja, strinjam se, da je potrebno pristopiti čim prej k spremembi Zakona o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu vzporedno s spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti - to so sistemske spremembe, to dvoje moramo spremeniti skupaj - pripravljati rešitve do marca 23, če želimo s prvim 1. 1. 2024 ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

57. TRAK: (NB) – 16.40

(nadaljevanje) Na temu intenzivno delamo. Mi bomo že konec leta imeli opcije, kako nadomestiti ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da to sistemsko spremembo izvedemo s 1. 1. 2024. To je prvi del. Torej na osnovi podatkov bomo pripravili spremembe zakonodaje, ki bodo ukinitev omogočile, se pravi, varno ukinitev, ko bomo pravzaprav našli način kje najti 500, 600 milijonov evrov, ki ga te zdravstvene zavarovalnice zberejo in iz katerih potem krijemo zdravstvene storitve.
Vprašali ste me, kaj lahko naredimo, kar se tiče gradnje klinik, nič, ker je to izven domene Ministrstva za zdravje. Lahko pa naredimo in pospešimo obnovo vseh javnih zdravstvenih ustanov, tako državnih in v bistvu lokalnih ali občinskih, zato da vse te dotrajane stavbe prenovimo, prenovimo čim hitreje, kot je možno. Vemo, da moramo še denar za to zagotoviti, za to je bilo predvideno do leta 2030, 2 milijardi evrov. Ta denar moramo še najti in ga bomo tudi poiskali. Mi moramo take pogoje dela v javnih zdravstvenih zavodih narediti, da jih prenovimo, da jih opremimo in poskrbimo, da bodo pogoji s sistemsko spremembo dela v javnih zdravstvenih zavodih taki ali pa še boljši kot v zasebnih, da nam kader ne bo od odhajal.
In drugič, da bo še naprej 85 procentov vseh zdravstvenih storitev bilo opravljenih v močnih javnih zdravstvenih zavodih, ki bodo steber javnega zdravstvenega sistema. To pa je naloga MZ, tega smo se lotili intenzivno in tudi z okrepitvijo investicij v zdravstvu bomo to zadevo pospešili, ker vemo, da se zadnji dve leti pravzaprav črpanje in investicijskih sredstev zelo slabo izvaja in to moramo nujno pospešiti, da bomo prenovili javni zdravstveni sistem oziroma javne zdravstvene zavode.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Kolega Kordiš, dopolnitev vprašanja.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči in hvala za odgovor, gospod minister.
Če sem vas prav razumel, torej načrtujemo izpeljati skozi zakonske procedure in eventualno sprejeti v Državnem zboru pobudo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do marca 2023, se pravi do marca v naslednjem letu. Možnosti, scenarije, kako dejansko izpeljemo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pa boste na Ministrstvu za zdravje pripravili do konca letošnjega leta. Sem vas prav razumel? To me zelo veseli. Enega izmed načinov ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, če se spomnite, smo pripravili tudi v Levici. Nekaj let nazaj, smo tudi prvi, ki smo ga pripeljali na parlamentarne klopi. In sicer smo predvidevali, da se izpad iz naslova ukinitve teh krivičnih položnic, ki jih plačujemo vsi, nadomesti tako, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenese v obvezno, se pravi, da se na pravičen način spremenijo, popravijo prispevne stopnje, ki jih zavarovanci vplačujemo v javno zdravstveno blagajno. Zato me v nadaljnje, gospod minister zanima:
Na kateri točki se bomo v ta postopek dogovorov konceptu ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vključili koalicijski partnerji? In zanima me vaše stališče, s katero idejo bolj simpatizirate, ker je drugi način ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, poleg tega, da se ga prenese v prispevne stopnje pa je, da se namesto položnic komercialnih zdravstvenih zavarovalnic vpelje tako imenovana solidarna javna dajatev.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

DANIJEL BEŠIČ LOREDAN (minister za zdravje): Hvala za besedo.
Bom čisto natančen. Do konca tega leta bo strateški svet, ki je bil sestavljen na Ministrstvu za zdravje, pripravil temeljni dokument, na katerem bodo potem začela teči koalicijska pogajanja oziroma na osnovi katerega bomo iskali širši konsenz v družbi, katero tipologijo zdravstvenega sistema bomo v Sloveniji izbrali in jo vpeljali. S tipologijo zdravstvenega sistema mislim, kako bomo pravzaprav prenovili sistem javnega financiranja zdravstva, kako bomo našli rešitve.

58. TRAK: (VP) 16.45

(nadaljevanje) Morava se tukaj strinjati, da ne vi ne jaz tega ne poznava, zato bodo to naredili strokovnjaki z izračuni za naslednjih 30 let. To zadevo bomo potem pravzaprav dali v javno razpravo za tri mesece (januar, februar, marec) in jaz računam, da bi najkasneje do konca julija uspeli skozi parlament spraviti sistemske spremembe, ki bi začele veljati 1. 1. 2024. Vsi danes vidimo, da se mudi s spremembo zdravstvenega sistema, da se mudi z zakonodajnimi spremembami in z izbiro načina tako financiranja kot izvajanja zdravstvenega sistema, moramo pa vedeti, da brez sklenjenega družbenega konsenza tako med delodajalci kot delodajalci in vsemi nami pravzaprav, kako bo potekalo financiranje zdravstvenega sistema, tako velike spremembe ni moč narediti. Zato tudi gremo v sistemsko, celovito spremembo in ne v selektivno ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je do zdaj še nobenemu ni uspelo. Skratka, do konca leta osnovna izhodišča, januar, februar, marec široka javna razprava z dopolnitvami in nato v bistvu sprememba zakonodaje obeh vej po možnosti v bistvu, da pridemo do tega, da sprejmemo enotno zakonodajo za nov zdravstveni sistem v Sloveniji, kjer bomo tudi definirali, kako bo javno zdravstvo financirano in kako bomo nadomestili dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Ni postopkovnega, zato prehajamo na drugi krog vprašanj poslank in poslancev.
In v drugem krogu dobi prvi besedo kolega Janez Magyar, ki bo postavil poslansko vprašanje ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireni Šinko, ki je sicer odsotna.
Izvolite.

JANEZ MAGYAR (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovani podpredsednik.
Spoštovane ministrice, spoštovani ministri!
Bom pač postavil kljub temu ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poslansko vprašanje glede izgradnje novih bioplinarn v Sloveniji. Vemo in nas je doletela velika energetska kriza, ki posledično na nek način draži tudi hrano v naši državi. In na nek način želim izvedeti in, bom rekel, stališče in tudi v okviru Vlade, da ima pobudo jasno in na to vprašanje želim jasen tudi odgovor, ali Ministrstvo za kmetijstvo podpira izgradnjo novih bioplinarn v naši državi in ali bo na nek način tudi v okviru Vlade na druga resorna ministrstva, ki so vpeta v to gradnjo, postavila na stališče, da je prehrambena varnost državljanov in države, ki je drugače oziroma ki ni drugače samooskrbna, saj vemo, da kar nekaj življenjskih potrebščin moramo uvažati. In ali bo postavila pred proizvodnjo elektrike iz, bom rekel, hrane, ki se pridela še povrh na državnih zemljiščih v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in ali bo pri tem postavila se na, bom rekel, stran, da se zagotovi še večja prehrambena varnost države?
In sicer predlagam tudi svoj predlog, da se tistim kmetijskim podjetjem, ki na nek način imajo, bom rekel, v lasti oziroma v upravljanju, v najemu več kot 500 hektarjev kmetijskih zemljišč v lasti Kmetijskega sklada Republike Slovenije, da se iz tega procent nameni za pridelavo poljščin oziroma pardon, za pridelavo sadja in zelenjave. Tu je, imamo tudi v Pomurju svetel primer podjetja Panvita. In vemo, da je prav ta proizvodnja delovno intenzivna panoga, ki zagotavlja tudi novo zaposlovanje ljudi. In tako predlagam tudi, da se v tem kontekstu na vsa, bom rekel, nad temi 500 hektarji kmetijskih zemljišč, doda še ta procent, če pa se ne upošteva ta, bom rekel,

59. TRAK (VI) 16.50

(nadaljevanje) vidik, pa se da te procente zemljišč tistim družinskim kmetijskim gospodarstvom, ki bi želeli in ki imajo tudi namen proizvajati, kot sem omenil, to hrano za vsesplošno dobro. Vemo, da tudi v Pomurju imamo geotermalno energijo, ki bi lahko tudi izkoristili v ta namen še kako dobrodošlo.
Hvala lepa za vprašanje. In želim pisni odgovor na zastavljeno vprašanje, potem se bomo pa se tudi odločili glede širše razprave.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Bomo posredovali ministrici zahtevo za pisni odgovor.
Prehajamo na naslednje poslansko vprašanje. Kolegica Alenka Helbl bo postavila vprašanje ministru za infrastrukturo, mag. Bojanu Kumru.
Izvoli.

ALENKA HELBL (PS SDS): Hvala za besedo.
Torej, midva danes še drugič, ne vem, lahko bi bilo to že prej urejeno.
Torej, zastavljam vam vprašanje glede, torej v zvezi z distribucijskim območjem Elektro Celje, ki torej zajema tri osrednje slovenske regije, in sicer Savinjsko, Koroško in spodnje Posavsko. Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, torej Sodo, je sprejel načrt za razvoj distribucijskega omrežja električne energije v Republiki Sloveniji za desetletno obdobje od leta 2015 do leta 2024. Pri umeščanju elektro distribucijske infrastrukture v prostor, torej Sodo, sledi usmeritvam in ciljem strategije prostorskega razvoja Slovenije. Kot že rečeno, to je distribucijsko območje Elektro Celje, zajema tri slovenske regije. To pomeni 40 občin v celoti in z dvema in 2 delno. Velikost je približno 4 tisoč 345 kvadratnih kilometrov, cirka 22 % površine Slovenije in okrog 383 tisoč prebivalcev. V načrtu razvoja distribucijskega omrežja električne energije v Republiki Sloveniji za to obdobje, torej to desetletno obdobje, je navedeno, da se na posameznih geografskih območjih Elektro Celja pričakuje višje poraste odjema in višje poraste kroničnih obremenitev. Zato me glede na vse to navedeno zanima naslednje, ali so bila realizirana investicijska vlaganja v to omrežje, torej na območju Elektro Celje, ki so torej opredeljena v tem načrtu, omenjenem v tem obdobju, desetletnemu, 2015 – 2024? Če niso bila, v čem je torej razlog? Ali so torej namenjena zadostna finančna sredstva za investicijska vlaganja v distribucijsko omrežje na območju Elektra Celje, ki torej zajema te slovenske regije? In pa, ali načrt razvoja tega omrežja v Republiki Sloveniji za desetletno obdobje sledi potrebam prebivalstva in gospodarstva na območju distribucijskega omrežja Elektro Celja?
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

MAG. BOJAN KUMER (minister za infrastrukturo): Hvala lepa za vprašanje.
Zelo na mestu vprašanje, kot, dovolite, da si vzamem prej nekaj sekund časa, da razložim kako imamo v Sloveniji narejen sistem vlaganja v elektroenergetsko infrastrukturo. Vemo, da imamo enega sistemskega prenosnega operaterja, družba Eles in pa distribucijski operater Sodo, Sistemski operater distribucijskega omrežja in pa pet izvajalcev in na enega pa se nanaša vaše vprašanje, Elektro Celje d. d., ki je izvajalec in pa seveda korporativno upravljan preko Slovenskega državnega holdinga. Tako, da Ministrstvo pristojno za infrastrukturo, za energijo lahko določa politike, lahko presoja določene ukrepe, ki se izvajajo, nima pa neposredne in tudi posredne zmožnosti vplivati na investicije. Vsekakor pa, tako kot ste omenili, gre za desetletni razvojni načrt, ki ga naredi distribucijski operater Sodo. Vsi investicijski načrti oziroma vse investicije posameznega distribucijskega podjetja pa se izvajajo skladno z investicijskimi načrti, ti pa morajo biti skladni s sprejetim razvojnim načrtom. Razvojni načrt vsekakor ni naslavljal vseh prehodnih izzivov, še posebno ne tistega, ki ste ga omenili, 2015-2024. Zato smo pri sprejemanju nacionalnega energetskega podnebnega načrta, februarja 2020 je bil sprejet, korenito dvignili pričakovanja

60. TRAK: (SC) – 16.55

(nadaljevanje) od distribucijskega sistema, če smem tako reči, da bo potrebno enormno povečati celoten obseg in vlaganja v distribucijsko omrežje. Zakaj? Takrat smo se zavedali, da bo potrebno delati zeleni prehod in da bo prišlo do ozkega grla. Ozko grlo se danes kaže - pa ne samo danes, ampak že nekaj preteklih let - je distribucijsko omrežje in premalo se je vlagalo v distribucijsko omrežje. Tako da se strinjam z vašo oceno in tudi sam sem po nastopu funkcije sklical že kar nekaj sestankov z vsemi predsedniki uprav distribucijskih podjetij in tudi več sestankov s samim direktorjem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja vse z namenom, da pohitrimo vlaganja, povečamo vlaganja in za v naprej načrtujemo smiselne ukrepe v smeri večje absorpcije razpršenih in obnovljivih virov energije, za to da si bodo lahko državljani sami zagotavljali energetsko energetsko samooskrbo - govorim o sončnih elektrarnah - s svojimi lastnimi finančnimi sredstvi.
Kaj je še potrebno tukaj omeniti? Da ravno letošnji ukrep, trimesečni izpad vseh prihodkov distribucijskih podjetij je bil eden najslabših in najbolj napačnih ukrepov, ki se je zgodil. Dejansko so bili četrtino leta brez vsakršnega prihodka. Na drugi strani so bili pa načrti, ki so bili pred dvema letoma sprejeti zahteve po povečanem vlaganju, po hitrejšem, ambicioznejšem investiranju, potem pa se zgodi ukrep, kjer zavzamemo dejansko stališče, da ne pride do nobenega. To je dejansko vrnilo po besedah, ki jih imamo s strani distribucijskih podjetij - vsaj za eno leto nazaj - in sedaj bo potrebno kar nekaj ukrepov, da pridemo na isto raven in da seveda pridemo nazaj na iste tirnice, ki smo jih snovali nekje cirka dve pa pol oziroma tri leta nazaj. Ta manko bo treba čim prej premostiti, tega se zavedamo, zato smo v mehanizmu / nerazumljivo/ in pa načrtu za okrevanje in odpornost predvideli in že rezervirali vsaj 80 milijonov evrov sredstev, zato da bi ta manko, ki se je zgodil, kompenzirali s povečanimi sredstvi vsem 5 distribucijskim podjetjem. Dejansko smo takoj, ko sem nastopil to funkcijo s 1. 6., tik pred tem, da bomo izdali javni razpis in s tem omogočili distribucijskim podjetjem, da se javijo in vsaj ta nek manko v najhitrejšem možnem času investirali. Jaz mislim, da smo od tega oddaljeni mogoče kakšen teden, dva upam pa, da celo malo manj.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Želite dopolnitev vprašanja? (Da.)
Izvolite.

ALENKA HELBL (PS SDS): Hvala za odgovorjeno.
V bistvu ste že veliko povedali, ampak še vedno ne toliko, da bi lahko bila zgolj zadovoljna in se usedla.
Namreč, nekako je bilo pričakovano tudi, da boste rekli, da ta trimesečni izpad v letošnjem letu, torej prihodka, da ogromno vpliva. Seveda vpliva, verjamem da vpliva, vsi verjamemo na to, ampak vendarle to ni samo eno leto. Namreč, vprašanje je bilo z namenom, zato, ker si pač, kot ste rekli, občani želijo sami poskrbeti za svojo lastno energetsko varnost, torej preskrbljenost, ne samo lastno, želijo tudi ustvarjati svoje priložnosti, torej izpeljati svoje podjetniške priložnosti, imajo te možnosti, so takšne stvari, so pripravljeni vlagati pa jim ta infrastruktura Elektra ne omogoča.
Zato bi želela, da mi na to odgovorite tudi pisno, da mi te podatke date tudi pisno, zato da lahko kdaj tudi pogledamo nazaj in ugotovimo ali to, kar ste rekli, kar ste zdaj obljubili, tudi počnete.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MAG. BOJAN KUMER (minister za infrastrukturo): Hvala.
Z veseljem bomo poskrbeli za pisni odgovor, da bomo maksimalno dobro odgovorili in pa pokrili vaša vprašanja. naj pa to povem, da mislim, da dva,

61. TRAK: (NB) – 17.00

(nadaljevanje) tri dni nazaj se mu je podatek, da ravno Elektro Celje, ki izhaja iz področja, kjer sem tudi jaz, sem se tudi sam zanimal, kako dobri so pri investiranju sredstev. Mislim, da imajo plan za leto 2022, 45 milijonov evrov sredstev v svojem razvojnem načrtu, da želijo povečati za leto 2023, takšen je plan, na 64, če se ne motim, milijonov evrov sredstev in še leto naprej, 2024, na 84 milijonov evrov sredstev. Naše želje in naša pričakovanja so, da vsaj to, to so ti minimalni zahtevi po investiranju, bomo pa seveda poskušali v okviru svojih pristojnosti preko sistemskega operaterja, distribucijskega omrežja zagotoviti, da bo teh sredstev še več, ravno zaradi tega, ker se dve stvari dogajajo in se nekako niso prepoznale v preteklih letih. Zeleni prehod, kjer se ves razvoj seli na distribucijski nivo, ne več na toliko na prenosnem omrežju, ampak na distribucijski nivo. In drugič, potrebno bo zagotoviti ne samo za elektrarne in obnovljivi vir energije, ampak tudi že za tekoče investicije za gospodarstvo, za gospodinjstva. Je pa tukaj en izziv, ki ga bo potrebno nasloviti in to je umeščanje elektro energetske infrastrukture v prostor. Sam sem seznanjen s kar določenimi izzivi, na primer, da pride ena sončna elektrarna v vas, pa vem, da ste s tem tudi dobro seznanjeni, pa potem druga, tretja, ker pač vidijo, da to pomaga k razbremenjevanju družinskih proračunov in na koncu na nekem nizko napetostnem izvodu četrta, peta, sončna elektrarna več ne more se postaviti zaradi ozkega grla, ker napetostne razmere ne pri nas ne prenesejo iz transformatorske postaje na tem izvodu. Da pa je izziv še večji, pa poteka ta izvod, ki ga je potrebno ojačati in za katere mogoče so sredstva, ki ga ima dotično elektro distribucijsko podjetje, na tem primeru Elektro Celje, in za ta primer je na Elektro Celju, poteka čez zemljišče katerega rabimo soglasje ali za služnost ali za samo nadgradnjo in ravno tisti lastnik ne želi nadgradnje in blokira nadaljnjo izgradnjo sončnih elektrarn. Tako, da tukaj moramo tudi apelirati med našo družbo neko solidarnost, ki je mogoče zamrla in se nam kaže pri teh linijskih projektih in to elektro energetsko omrežje je… /znak za konec razprave/, da je preveliko pomanjkanje, in da moramo apelirati na to solidarnost.
Tako da, če sem s temi številkami mogoče vas malo potolažil, da trend je pravi, za nas še premalo ambiciozen, ta sredstva, pa to, bom pa tudi vsa zapisal.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Naslednje vprašanje bo postavil kolega Andrej Hoivik ministrici za pravosodje, dr. Dominiki Švarc Pipan.
Izvoli.

ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Hvala lepa, podpredsednik.
Spoštovana ministrica, dr. Švarc Pipan!
Od 1. januarja 2020 do sredin avgusta letošnjega leta se je na 236 razpisanih delovnih mest za pravosodne policiste zaposlilo zgolj 54 pravosodnih policistov in na 52 razpisnih delovnih mest za inštruktorje zgolj 18 inštruktorjev. V zadnjem letu beležimo vse več odhodov pravosodnih policistov iz celotnega zaporskega sistema in tudi v prihodnosti se pričakuje žal stalen upad števila pravosodnih policistov. Najbolj pa skrbi to, da se ob sedanjem trendu zaposlovanja da ne bo mogoče niti nadomestiti vseh, ki bodo odšli. Do konca leta 2026 se namreč predvideva upokojitev 71 pravosodnih policistov in 20 inštruktorjev.
In zato me, spoštovana ministrica, zanima: Ali je vaše ministrstvo že vzpostavilo dialog s sindikatom pravosodnih policistov, torej Sindikatom državnih organov Slovenije? In če da, kakšni so zaključki. Kako bo Ministrstvo za pravosodje v naslednjih mesecih, morda tudi letih spromoviralo ta deficitarni poklic pravosodnega policista? Ali bo in če ja, kdaj, sledilo povišanje plač oziroma nagrad za nadurno delo v tem poklicu.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Ministrica, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

DR. DOMINIKA ŠVARC PIPAN (ministrica za pravosodje): Hvala za besedo, predsedujoči in hvala za vaše vprašanje, spoštovani poslanec Hoivik.
Vprašanja sem zelo vesela, kajti gre za perečo problematiko na katero sama opozarjam že vse od svoje predstavitve v Državnem zboru pred nastopom tega mandata

62. TRAK: (AJ) 17.05

(nadaljevanje) in gre za problematiko s katero se zelo aktivno ukvarjam, da ne rečem na vsakodnevni bazi.
Da začnem pri koncu, da v dialogu s Sindikatom državnih organov Slovenije sem v stalnem kontaktu že vse od pričetka tega mandata. Imamo redna srečanja, se pogovarjamo. Bila sem tudi že na kar nekaj terenskih obiskih po slovenskem zaporskem sistemu, vključno z obiskom v Prevzgojnem domu v Radečah, pa v Kopru, ki je, kot veste, naš najbolj prezaseden moški zapor, ki se tudi najbolj akutno sooča s to kadrovsko krizo, da ne rečem samo problematiko. Namreč tam imamo največje pomanjkanje pravosodnih policistov, kar je seveda logično, po eni strani tudi zaradi prezasedenosti tega zapora, po drugi strani pa iz istih razlogov, zaradi katerih se s kadrovskim izzivom srečuje celoten slovenski zaporski sistem. In to je po eni strani seveda inherentno temu delu, delovnemu mestu. Žal to še ni poklic, pa si bomo tudi v tej smeri prizadevali, ampak delovno mesto, ki je seveda stresno, izjemno zahtevno. Tudi ima zelo obremenjujoč delovni čas, polno je nadur, tudi zaradi te preobremenjene preobremenjenosti. Seveda pa dostikrat gre za neposreden stik z zaprtimi ali priprtimi osebami. Seveda pa je nemalokrat tudi izpostavljen že sam kot po sebi varnostnim tveganjem, čeprav je seveda namenjen za zagotavljanje varnosti zaporov, ampak ob pomanjkanju kadra so tudi sami tisti pravosodni policisti, ki jih sistem ima, izpostavljeni preobremenjenosti, izčrpanosti in pa seveda tudi varnostnim tveganjem.
Ob tem, da je že to delo samo po sebi zahtevno, stresno in težko, pa seveda ne pomaga pri naslavljanju kadrovskih izzivov dejstvo, da gre za relativno zelo slabo plačan poklic, sploh v začetnem oziroma vstopnih letih posameznika v ta sistem, in da na številnih področjih, predvsem tukaj v Kopru, ki sem prej omenila, da je eden od najbolj problematičnih s tega vidika, seveda naraščajoča ponudba bolje plačanih delovnih mest za isto izobrazbo ali izkušnje na trgu dela, konkretno v Kopru je to, bom rekla, najbolj konkurenčno zaporskemu sistemu, delodajalec v Luki Koper.
Skratka, vsi ti faktorji vplivajo na to, zlasti pa relativno nizko plačilo, ki ste ga izpostavili. Da pravosodnih policistov vse bolj pomanjkuje, ne samo pravosodnih policistov, tudi inštruktorjev nam kritično primanjkuje v slovenskem zaporskem sistemu in spričo tega žal Uprava za Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij kljub vsem mogočim številnim operativnim in administrativnim ukrepom, ki jih je sprejela v preteklih letih, ne uspe v zadostni ali pa optimalni meri zagotavljati, da bi pravosodni policisti lahko in inštruktorji opravljali vse svoje osnovne naloge. Zlasti pereča je tukaj problematika opravljanja nadur in pa, ki povzroča povratno potem seveda pregorelost, in pa problematika odpovedovanja spremstev zunanje institucije, ki jih pravosodni policisti na letno opravijo preko 10 tisoč, od tega dobri 40 % spremstev na sodišča. Torej spremstev pripornikov ali zapornikov na glavne obravnave.
Naj vam dam podatek, da se je v primerjavi z letom 2020 v preteklem letu število odpovedanih spremstev in na sodišča, samo na sodišča oziroma govorim o vseh odpovedanih spremstev iz 389 odpovedi povečalo že na 456 in večji del teh odpovedanih spremstev je žal od odpovedi spremstev oseb na sodišča. To seveda povratno povzroča tudi druge negativne posledice za naš pravosodni sistem, prelaganje razpisanih obravnav in posledično podaljševanje sodnih postopkov.
Tudi, zakaj to navajam? Kajti zdi se mi, da je potrebno vse te soodvisnosti v pravosodnem sistemu in pa povezanost zaporskega sistema s pravosodnim upoštevati, ko naslavljamo celotno vprašanje teka sodnih postopkov in pa delovanje verige pravice v slovenskem pravosodju.
Jaz sem, kot sem rekla, temu zelo zavezana, da si prizadevam, da bi izboljšali tudi plačni položaj pravosodnih policistov.
Eden od ukrepov, ki smo ga predvideli, je trenutno v zakonodajnem postopku v okviru spremembe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki ga je sicer vložila vaša Poslanska skupina, je pa bil pripravljen v celoti v okviru Ministrstva za pravosodje, strokovne skupine. In sicer spreminjamo način zaposlovanja pravosodnih policistov, ukinjamo tako imenovane kandidate, ki so v sistem vstopali v 18 plačnem razredu. In bo sedaj zaposlovanje ponovno tako kot je bilo pri tem, ne na ravni kandidat, ampak neposredno pravosodnih policistov, ki bodo začenjali v 24 plačnem razredu. Povsem konkretno, ker veste, da je iz predloga zakona sedaj izpadel predlog tako imenovanega ZX dodatka, ki bi dodal dodatek plačo pravosodnih policistov… / izključen mikrofon/ …

63. TRAK (VI) 17.10

(nadaljevanje) pa na Vladi na moj predlog že pripravljamo ukrep ureditve višjega plačila za pravosodne policiste, ki …

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Čas je potekel, tako da predlagam, da v okviru dopolnitve vprašanj še zaključimo.
Izvolite.

ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Hvala za izčrpen odgovor.
Pa bom vam dal priložnost, da zaključite še vašo misel, pa bi dodal še podvprašanje. Zdaj, našteli ste par ukrepov, kar se tiče promocije, torej nekako v dialogu s sindikatom in z zaposlenimi na tem področju. Predvidevate povišanje plače, kot ste praviloma omenili. Mi smo v Slovenski demokratski stranki tudi predlagali dopolnitev 221. člena, kjer bi do 20 % lahko bila višja plača zaradi posebnih obremenitev. Vladna koalicija je, žal, ta člen črtala. In zato me predvsem res zanima, kaj vidite vi kot ministrica, kot ste rekli, ste v osebnem stiku s sindikatom, v naslednjih mesecih, ali tudi mogoče več sredstev bo v piar, se pravi, kaj so plusi tega poklica. Predvsem pa tukaj sprašujem tudi v imenu vseh zaposlenih in tudi zaradi varnosti naših državljanov in državljank, ker saj vemo, če pride do nereda v naših zaporih, predvsem v Kopru, smo brali prejšnji teden, kjer so tudi nekako že želeli protestno organizirati protestni shod, saj po zakonu ne smejo pravosodni policisti stavkati. Zato me, če lahko čisto konkretno poveste, katere so tiste aktivnosti, ki jih boste na ministrstvu pripravili tudi v sodelovanju morda z drugimi ministrstvi, da bi ta poklic spromovirali, da že od mlajših let, torej že, ne vem, v srednji šoli ali pa na višjih šolah mladi začutijo ta poklic, da so pripadni naši državi in s tem omogočajo spoštovanje seveda javnega reda in miru.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala za dodatno vprašanje.
Ministrica, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

DR. DOMINIKA ŠVARC PIPAN (ministrica za pravosodje): Hvala, da ste mi dali to možnost, da še konkretiziram svoj odgovor.
Začela bi pri Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij. Res je, kot sem že prej omenila, da je ta zakon vložila Poslanska skupina SDS, ampak gre za zakon, ki je v celoti bil pripravljen na Ministrstvu za pravosodje že v predpredpreteklem mandatu, ko sem bila sama tam državna sekretarka, zato to zelo dobro poznam. Zakaj je vladna koalicija nenazadnje tudi umaknila ta predlog Ministrstva za pravosodje, ki ste ga vi vložili znotraj ZIKS-a, torej za ta dodatek. Namreč, če bi zakon vložilo ministrstvo, kot je bilo predvidevano, ni bil še popolnoma predlog dodelan, tega predloga sploh ne bi bilo v zakonu. Kajti, gre za ponoven, še en obvod enotnemu plačnemu sistemu, ki sicer bi ga lahko seveda sprejeli in podprli, vendar bi to samo pomenilo nadaljevanje rušenja enotnega plačnega sistema. Mi pa si želimo iti v smeri odprave teh anomalij, čeprav seveda to je vprašanje v pristojnosti Ministrstva za javno upravo, ki reformo sistema že pripravlja. Ampak tisto ključno pa je, vladna koalicija, seveda jaz kot ministrica za pravosodje si želimo urediti plačni položaj. Tega pač ne želimo delati na način, da se še naprej posega v enotni plačni sistem, zato bomo to uredili v najkrajšem možnem času. Ministrstvo je predlog, ki ga bo kmalu vložilo na vlado, že pripravilo in uskladilo z Ministrstvom za javno upravo, da bomo ta dodatek, možnost dodatka omogočili na način, ki ne bo posegal v enotni plačni sistem in povzročal novih anomalij. Tako da urejeno to vsekakor bo. Vendarle se nam pa dodatek preko zakona ni zdel najbolj primeren iz tega razloga. Rezultat bo pa kmalu enak. In tudi nekako strasti v Kopru, kot ste jih omenili, da so bile razgrete, so se pomerile, kar smo tudi v dialogu s sindikati to rešitev že pojasnili in se jim zdi zadovoljiva, tako da, kot rečeno, zadevo akutno naslavljamo.
Kar se tiče promocije, tudi s promocijo se Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij zelo aktivno ukvarja že nekaj let. Tudi to vem dobro, kot še iz svoje izkušnje kot državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje pred časom, ko smo s temi promocijami začeli. Te promocije so konstantne, kontinuirane, so v izobraževalnem sistemu, so na zaposlitvenih sejmih, prisotni so povsod. Vendar, kot ste sami ugotovili, tukaj se vsekakor strinjava, dokler ne bo plačni sistem vsaj nekoliko bolj privlačen, bo zelo težko prepričati mlade ljudi, da se namesto za isto izobrazbo, namesto v neki bolj okretivni dejavnosti in lažji službi zaposlijo v nevarnem zaporskem sistemu, ki seveda prinese svoj stres in svoje tveganje in svojo zahtevnost, tako da gre za začaran krog, ki mislim, da ga moramo začeti prekinjati ali pa presekovati z dvigom plač oziroma z boljšim plačnim in materialnim položajem teh ljudi, nato pa seveda verjamem, da bodo tudi drugi ukrepi, ki se že izvajajo, multiplikativno še povečali napredek na tem področju. Jaz verjamem, da bomo skupaj tudi z vašo podporo to tudi uspeli.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Ministrica, mikrofon, če izklopite.

64. TRAK: (SC) – 17.15

(nadaljevanje) Imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministrice.
Izvolite.

ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Hvala lepa.
Zagotovo konstruktiven odziv tudi od ministrice, ampak vseeno se mi zdi, da je glede na to problematiko smiselno, da Državni zbor o tem vašem odgovoru in tudi absolutno se strinjam in podpiram vaše rešitve.
Predvsem tukaj kot mlad poslanec imam tudi sam ideje pa tudi kolegi iz koalicije zagotovo, kako bi lahko spromovirali ta poklic. Če se spomnimo, v prejšnjem mandatu je bil poklic vojaka nekako zelo tako negativno najprej predstavljen, ko je, ne vem, mag. Tonin takrat skakal s tistimi ne vem kaj že delal vse, ampak na koncu se je pa povečalo zanimanje za udejstvovanje v Slovenski vojski.
Tako da jaz predlagam, da Državni zbor v okviru glasovanj tudi to podpre, tako kot ste rekli, v konstruktivnem smislu, da se razpravlja o tem in da pridemo tudi z dialogom tukaj v tem Državnem zboru do boljših rešitev tudi za vas.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 28. septembra 2022, v okviru glasovanj.
Gremo še na zadnje vprašanje. Dr. Tatjana Greif bo postavila vprašanje ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireni Šinko, ki je odsotna ter ministru za okolje in prostor, Urošu Brežanu.
Izvolite.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala za besedo.
Upravno sodišče je julija sprostilo odlok o odstrelu 222 rjavih medvedov, ki ga je februarja izdala bivša Vlada, odlok pa je zadržala nevladne organizacije Alpe Adria Green. Vsako leto država odredi odstrel večjega števila medvedov, a se stanje na področju škod in konfliktnosti ni nič izboljšalo. Po odstrelu smo prvi v svetovnem vrhu. Za finančno korist trofejnega lova se namesto se namerno dopušča rast populacije in s tem zagotavlja pravico na večji odstrel. Večji odstrel je tudi posledica subvencij ter odškodninske politike. Pred korist živali se namreč postavlja v koristi lovskega turizma in kmetov, ki lastne živine nočejo zavarovati z ogradami in pastirskimi psi. Pri štetju prihaja do napake, saj lovci štejejo iste medvede na več loviščih po večkrat in iste osebke v več loviščih. Vse dokler nimamo točnih podatkov o obsegu populacije medveda je takšne vrste odstrel sporen. Pobijanje medvedov je nesprejemljivo, živali so čuteča bitja. Morda ni problem preveč medvedov, ampak preveč ljudi. Človek drastično odžira naravni prostor ostalim vrstam. Mi smo tisti, ki se zažiramo v njihov življenjski prostor. Rast prebivalstva je okolijsko nevzdržna. Kdaj se bo začelo razmišljati o primernih oblikah upravljanja populacije medveda, zlasti omejitve umetnega krmljenja medveda, kar bi bistveno zmanjšalo rodnost na ukrepe za omejevanje rodnosti namesto da se fokusiramo zgolj na ukrepe za večjo smrtnost? In, še naprej. Zakaj se ne uvede drugih metod, na primer, odlovževih medvedov in preselitev drugam, na primer, v naravna zavetišča - eno takih je zelo blizu v Gorskem Kotarju -, omejevanje rodnosti, sterilizacija, odvračanje medveda od naselij in prehod na ne konfliktne rabe prostora?
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Minister, imate besedo za odgovor.

UROŠ BREŽAN (minister za okolje in prostor): Hvala lepa, gospa poslanka za to vprašanje.
Hvala tudi vsem tistim, ki ste skupaj z mano zdržali do konca in do zadnjega vprašanja. Na to vprašanje bi morala odgovarjati skupaj z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Danes je kolegica Irena Šinko odsotna in velikokrat me dejansko opozarja na problematiko divjih zveri, na problematiko škod, ki se pojavljajo predvsem v kmetijstvu, ker jo na to opozarjajo ljudje iz terena, ker jo na to opozarjajo predvsem kmetje, to je res. Naš del na Ministrstvu za okolje in prostor je seveda nekoliko drugačen. Mi smo tisti, ki moramo vzpostavljati tudi naravovarstveni vidik in govoriti in se ukvarjati tudi s tem.
Medved je res vrsta, ki jo varuje tako mednarodna tudi evropska in slovenska zakonodaja. Mi imamo to področje urejeno z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.

65. TRAK: (NB) – 17.20

(nadaljevanje) S tem so določena pravila varovanja te vrste v Sloveniji. Ne glede na varstveni status medveda je mogoč poseg v populacijo vendarle, če so v skladu z uredbo izpolnjeni trije pogoji. Najprej, če ni druge zadovoljive možnosti kot je primer varovanja premoženja z električno ograjo, plašenja živali, odlova žive živali ali tudi preselitve na drugo mesto v naravi. Drugič, če ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije, in tretjič, če gre za enega od razlogov navedenih v uredbi, kot na primer, preprečitev resne škode, zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi, selektivnega in omejenega odvzema nekaterih živali iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu. Z namenom selektivnega in omejenega odvzema nekaterih živali iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji, kot sem prej rekel, je okoljsko ministrstvo 28. 2. izdala odločbo za odstrel 222 medvedov in po tej odločbi bi se odstrel izvršil na območjih lovišč, ki jih upravlja 112 upravljavcev oziroma lovskih družin. Ta predlog je bil pripravljen na predlog Zavoda za gozdove Slovenije. Skupaj z Zavodom za varstvo narave sta ga pripravila, in sicer na podlagi strokovne podlage, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani z imenom, Strokovna izhodišča za upravljanje rjavega medveda.
V postopku te izdaje odločbe so bili udeleženi tudi stranski udeleženci, recimo Lovska zveza Slovenije, Alpe Adria Green in pa šest območnih združenj upravljavcev lovišč. Ta odločba je bila spodbijana s tožbo na Upravnem sodišču Republike Slovenije. Sodišče je tožbo zavrnilo in je v tem trenutku končna.
Lahko povem tudi to, da razumem skrb, ki je bila izražena s strani gospe poslanke in z vašim poslanskim vprašanjem in verjamem, da bomo v prihodnje znali tudi na druge možnosti, ki nam jih daje zakonodaja, tako denimo uporaba in promoviranje zaščitnih ukrepov za varovanje premoženja. V zadnjih letih se intenzivno izvajajo tudi taki ukrepi in pa projekti, recimo Slowolf, Dinalp bear, Carnivora Dinarica, tudi manjši projekti, kot so pastirstvo za sobivanje in tudi redne naloge Zavoda za gozdove Slovenije in pa Ministrstva za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano gredo v to smer. Je pa tudi to dejstvo, da je po mnenju Zavoda za gozdove Slovenije, tudi Zavoda za varstvo narave populacija rjavega medveda v Sloveniji v ugodnem stanju in je tudi v trendu izboljševanja. Na različne načine se meri ta populacija. Štiri pristope imamo in na podlagi teh štirih pristopov po strokovnem mnenju imamo sedaj oziroma v letu 2020 v Sloveniji 990 osebkov rjavega medveda. Toliko mogoče za uvod. Zdaj pa verjamem, da bo še kakšno podvprašanje.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Želite dopolnitev vprašanja? (Da.)
Izvolite.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala.
Hvala za odgovor.
Torej, verjetno se strinjamo, da je stanje simptom dolgoletnega neustreznega in nestrokovnega upravljanja z divjadjo. Odstrel medvedov je poškodoval številčno in kakovostno strukturo vrste, istočasno pa negativno vpliva na ekosistem, čigar del je ta zaščitena vrsta, poudarjam, zaščitena vrsta. Habitat medveda se poslabšuje predvsem zaradi človekovih posegov vanj, škodljive kmetijske in gozdarske politike, dejavnosti lova in onesnaževanja. Dopolnilno krmljenje je razlog za višjo stopnjo rasti populacije medvedov, namesto da se medvedom onemogoči dostop do visoko kalorične krme, ampak ne, dopolnilno krmljenje je nujno za zvišanje populacije, s tem pa zvišanje odstrela in lovskega turizma, tako da tujci, tujci pri nas morijo divjad za denar. Dopolnilno krmljenje je tudi v interesu tistih, ki gradijo na odškodninah,

66. TRAK: (VP) 17.25

(nadaljevanje) pri tem pa ne varujejo svoje živine kot predpisano. Zakaj lovci še vedno izvajajo dopolnilno krmljenje medveda z visoko kalorično krmo? Zakaj ministrstvo ne izvaja metod ozaveščanja kmetov glede preprečevanja škode in zakaj se ne izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem teh ukrepov za zaščito živine? In končno, zakaj se nevladne organizacije s pravnim interesom na področju okolja in zaščite živali odreka pravico do sooblikovanja politik ter ne upošteva številnih peticij javnosti, ki nasprotujejo odstrelu?
Evo, toliko. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

UROŠ BREŽAN (minister za okolje in prostor): Ja, hvala lepa za to dopolnitev.
Lahko rečem samo to, da mi slišimo tudi nevladne organizacije, slišimo tudi vaše vprašanje, tudi sam ga slišim. In lahko rečem, tudi prej že uvodoma sem povedal, da v zadnjih desetih letih potekajo številni projekti prav s tega področja ozaveščanja. In s temi projekti bomo nadaljevali, prav tako bodo nadaljevali s svojimi rednimi nalogami na Zavodu za gozdove Slovenije, ki se s to problematiko ukvarja, in tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zdaj sicer govorim v imenu kolegice, ki je tu odsotna. In gotovo bomo naredili vse, da bodo ti ukrepi, ki so mehkejše narave, v čim večji možni meri prišli oziroma prijeli na ta način, da se ne bo potrebno več v taki meri kot je bilo to sedaj potrebno polaščat teh drastičnih ukrepov odstrela. Treba bo delati na obeh področjih. Mislim, da je tam, kjer se je vršil odvzem medveda iz narave, to je bilo početo na območjih, kjer je gostota večja, to je bilo izvajano tam, kjer je bilo večje število konfliktov med ljudmi in medvedom. In jaz mislim, da lahko zagotovim, da to ni bilo izključno in samo ali pa zaradi razloga lovnega turizma. Mislim, da moramo zaupati tudi strokovnim institucijam, ki jih imamo, tako Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani kot tudi Zavodu za gozdove in Zavodu za varstvo narave. Bom pa, to lahko zagotovim, slišal in bom aktiven tudi na tem področju, da bomo tudi z mehkejšimi ukrepi dosegli kar se da dovolj velike učinke.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala ministru za odgovore.
Postopkovnega ne bo.
S tem smo prišli do konca poslanskih vprašanj predsedniku Vlade. Ministricam, ministrom se zahvaljujem za podane odgovore.
S tem prekinjam prvo točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v sredo, 28. septembra 2022, ko bo Državni zbor v okviru glasovanj odločal o predlaganih sklepih.
Prekinjam tudi drugo sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob deveti uri.
Lep dan še naprej vsem.

SEJA JE BILA PREKINJENA 26. SEPTEMBRA 2022 OB 17.29.