Evidenca zapisa seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo so vodili predsednica mag. Urška Klakočar Zupančič, podpredsednici mag. Meira Hot in Nataša Sukič ter podpredsednik Danijel Krivec.

Seja se je začela ob 10. uri.

1. TRAK: (DAG)

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro jutro, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 22. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Damjan Zrim od 13. ure dalje, Tomaž Lah od 10.00 do 11. ure, Tine Novak, Aleš Rezar od 10.00 do 14. ure, mag. Janez Žakelj od 10.00 do 14. ure, Iva Dimic od 12.30 dalje, mag. Matej Tonin do 15. ure, Miha Kordiš, Žan Mahnič, Tomaž Lisec od 10.00 do 11. ure, Rado Gladek od 14. ure dalje, Zoran Mojškerc od 10.00 do 12. ure, Anja Bah Žibert, Eva Irgl, Franc Rosec, mag. Dejan Kaloh, Andreja Živic od 9.00 do 11.30, Tamara Vonta do 15.30, mag. Nataša Avšič Bogovič do 15.30 in Janja Sluga do 15.30.
Na sejo sem vabila predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Najprej bomo določili dnevni red 22. izredne seje. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 21. oktobra 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 60 poslank in poslancev, za je glasovalo 59, proti nihče.
(Za je glasovalo 59.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 22. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1.TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O NUJNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV ŠIRJENJA IN BLAŽENJA POSLEDIC NALEZLJIVE BOLEZNI COVID-19 NA PODROČJU ZDRAVSTVA, NUJNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predstavniku Vlade. Minister Danijel Bešič Loredan, izvolite, beseda je vaša.

DANIJEL BAŠIČ LOREDAN (minister za zdravje): Spoštovana predsednica, hvala za besedo.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Dovolite mi, da vam v tem kratkem času predstavim zakon, ki sledi miselnosti in navodilom regionalne Svetovne zdravstvene organizacije, pa bom citiral dr. Klugeja: »Mi, družba, se moramo soočiti

2. TRAK: (VP) 10.05

(nadaljevanje) z novo realnostjo po covidu kot tudi z vsemi izzivi, ki nas čakajo zaradi vojne v Ukrajini in pričakovanih zdravstvenih kriz zaradi drugih obolenj, ki jih lahko še pričakujemo. V tej točki zasleduje vlada tako imenovano dual track princip ali pravzaprav princip dvojne steze, kjer v prvi stezi dvigujemo pripravljenost zdravstvenega sistema do največje možne mere za vse, kar nas lahko doleti, in vzporedno skrbimo za to, da zdravstveni sistem deluje normalno, skrbimo za vlaganje v zdravstveni sistem in vse paciente obravnavamo enakopravno.
Osnovni cilj zakona je zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni covida ter vzporedno zagotavljanje prožnosti zdravstvenega sistema in pripravljenost zdravstvenega sistema na odzive v zdravstvenih krizah. Poleg ukrepov v zakonu, ki se izključno nanašajo na obolenje COVID-19, so v predlogu zakona tudi nekateri nujni sistemski ukrepi. Zakaj? Ker je epidemija povzročila oziroma poglobila nujnost ukrepanja z vidika upravljanja oziroma blaženja posledic covida v zdravstvenem sistemu. Zakon naslavlja nedostopnost zdravstvenega sistema na primarni ravni kot tudi čakalne vrste na sekundarni in terciarni ravni. Vlada se zaveda ustavne pravice do zdravstvenega varstva, to v teh časih zahteva naše aktivno in hitro delovanje, da se zagotovi vzpostavitev in normalno delovanje zdravstvenega sistema, zdravstvene službe, da nudimo pravzaprav zdravstvene storitve, tako preventivne kot kurativne. V pripravi tega zakona od avgusta dalje smo si resnično prizadevali vključiti vse deležnike, se slišati, se poslušati, tudi v zadnjem tednu, dveh smo iskali kompromis skozi pripravo, potem ko je že Vlada vložila zakon. In sam sem izjemno ponosen na ekipo in na sodelovanje z vsemi deležniki. Menimo, da smo pravzaprav prišli do dobrega kompromisa, do tistega, kar ta zakon pravzaprav omogoča, da zdravstveni sistem v letu 2022 in 2023 deluje po znanih smernicah.
Našteval bom samo ključne točke zakona. Skratka, zakon naslavlja denarne odškodnine za škodo na zdravju zaradi cepljenja proti covidu in tudi zaradi zdravljenja zaradi covida. Omogoča plačevanje izolacije zaradi covida-19, ne iz naslova delodajalcev, kot to piše v ZNB in kot je v drugih državah, ampak zaradi stanja v sistemu in družbi to zagotavljajo sredstva iz proračuna kot tudi dodatki za neposredno delo s pacienti. Prav tako bodo ti dodatki šli iz proračuna. Zaradi nedostopnosti prvič poskušamo uveljaviti in bomo uveljavili tudi s splošnim dogovorom triindvajseto ambulanto za neopredeljene zavarovane osebe in bodo tako tisti, ki ne morejo priti do izbranega zdravnika zaradi pomanjkanja več kot tristo zdravnikov v sistemu, prišli do zdravstvene oskrbe na primarni ravni. In tisto, kar je ključno za čakalne dobe, pravzaprav omogočamo plačevanje vseh zdravstvenih storitev, vseh opravljenih zdravstvenih storitev v sistemu kot tudi nagrajevanje zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih po enakih kriterijih kot se to dela pri zasebnikih. Menimo, da so predlagani zakonski ukrepi usmerjeni v takojšnje ukrepanje in zagotavljanje temeljnih pogojev za učinkovito delovanje javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji tako v povezavi s COVID-19 kot s čakalnimi vrstami. Zakon je usmerjen prvenstveno v ljudi, v paciente, ki bodo v letu 2022, 2023 in naprej s sistemskimi spremembami v središču zdravstvenega sistema.
Hvala lepa za pozornost.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, gospod minister.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zdravstvo in za predstavitev poročila odbora dajem zdaj besedo podpredsedniku odbora, mag. Rastislavu Vrečku.

3. TRAK: (TB) – 10.10

(nadaljevanje) Izvolite.

MAG. RASTISLAV VREČKO (PS Svoboda): Hvala predsedujoča … / nerazumljivo/
Kolegice poslanke in kolegi poslanci!
Odbor za zdravstvo je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni Covid-19 na področju zdravstva, to je bil nujni postopek, po EPA345-IX, na podlagi 42., 131., 133. in 143. člena Poslovnika DZ.
Matično delovno telo je na svoji 10. nujni seji obravnaval predlog zakona, ki ga je DZ predložila Vlada Republike Slovenije. Temu predlogu je bilo posredovano naslednje gradivo; ta predlog zakona, zahteva za sklic izredne seje in predlogi o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje reprezentativnih delodajalskih organizacij, mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, stališče Sindikata zdravstva in socialnega varstva, stališče Zdravniške zbornice, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, stališče Konfederacije sindikatov, pobudo Nacionalnega sveta invalidskih organizacij in stališče Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije.
Gre za en kompromis izmed izredno veliko različnih skupin deležnikov, zato je sistemska težava v rešitvi tega in prodaji pravega sistemskega zakona. Ta zakon, katerega zdaj obravnavamo, je predlog in je samo izhodni covidni zakon, zato je tudi nujni postopek in ko bomo prevedli učinke tega, bo pa tudi podlaga za nadaljnje sistemske ureditve zakona, ki bodo pač v roku leta, dveh lahko uvedli.
V poslovniškem roku so bili vloženi odboru, štiri poslanske skupine so vložile amandmaje k 39. členom od zakona, ki jih ima 46. Dopolnilno obrazložitev je v imenu predlagatelja podal minister za zdravje, gospod Danijel Bešter Loredan. Povedal je enako kot je tudi zdaj na predlogu pred menoj povedal, ne bom še enkrat ponavljal. Potem so zraven podali mnenje predstavnik ministra za finance, ki je podal obrazložitev 40. člena zakona, ki govori o tem, da oprostitev DDV za zaščitna sredstva in za opremo, kar omogoča že dva sklepa Evropske komisije, ker sicer je to na nivoju Evropske unije, Evropska komisija je dovolila uvoz zaščitne opreme za obvladovanje epidemije Covid in tudi blago in pomoč, potrebno za pomoč žrtvam vojne v Ukrajini.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da je preučila obširno pisno, pisni predlog in je tudi obširno pisno mnenje podala. Bilo je mnogo pripomb na več postavk, glavna je pač rekla, ker tako, omnibus tehnika zakonodajnega urejanja je strukturiran način PKP in vključuje zakonsko ureditev v obliki novel. Zaradi opozorila je tudi na 80., 87. člen Ustave, zaradi načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave. V zvezi s poglavjem prehodnih in končnih odločb na dodano vrednost pomeni noveliranje sistema.
Po razpravi in po usklajeni, imeli smo dva obiska ministra pri vseh poslanskih skupinah, tri koalicijska usklajevanja in na koncu je odbor uskladil večino pripomb Zakonodajno-pravne službe in večino členov po predlogih amandmajev poslanskih skupin. Podano je mnenje tudi bilo Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, ki je poudaril, da tale omnibus povečuje nepreglednost in nekonsistentnost zakonodaje. Pomisleki so bili izraženi / znak za konec razprave/ glede predloženega sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma. Tako da se Komisija Državnega sveta predlog zakona ni podprla, so pa v razpravi podprli pozitivne rešitve tudi ostali; Zdravniška zbornica, Zavod za zdravstveno zavarovanje in Združenje zdravstvenih zavodov.
Ker je toliko teh členov, ne bom vseh posebej našteval, bom samo v jeziku zainteresirani javnosti povedal kaj to prinaša. Tu prinaša olajšavo

4. TRAK: (AJ) 10.15

(nadaljevanje) znanja slovenskega jezika za druge, ki pridejo iz tujine, priznavajo se diploma, diplome držav članic EGS, uvajajo se odškodnine za posledice obveznega cepljenja, vključitev vseh v sistem javne mreže, če ne bo učinka po marcu 2023 in plačilo vseh storitev do konca leta 2023.
Tako da, ta zakon smo, je Odbor, Predlog zakona je Odbor sprejel s tričetrtinsko večino.
Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč Poslanskih skupin.
Prva ima besedo Poslanska skupina Svoboda in kolegica Sandra Gazinkovski.
Izvolite!

SANDRA GAZINKOVSKI (PS Svoboda): Hvala za besedo.
Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister!
Učinkovit in dostopen zdravstveni sistem je nujen za blaginjo vseh državljanov. Četudi smo to vedeli že ves čas, so nas izredne razmere, v katere nas je postavila epidemija, na to še enkrat opozorile.
Predlog zakona, ki je pred nami, tako ponovno naslavlja posledice, ki jih je v našem sistemu zdravstvenega varstva pustila bolezen COVID-19. Dejstvo pa je, da bomo morali omenjeno bolezen sčasoma obravnavati tako, kot vsa ostala respiratorna obolenja.
Namen interventnega zakona je tako, ob upoštevanju trenutne epidemiološke situacije, ohranitev nemotenega izvajanja zdravstvenega varstva in dostopnosti do zdravstvenih storitev ter zagotovitev normalnega delovanja zdravstvenega sistema. Covid je namreč v zadnjih dveh letih vse sistemske težave in izzive le še poglobil. Vse prevečkrat se je zgodilo, da bolniki na račun covidnih protokolov niso bili deležni pravočasne zdravstvene oskrbe ali pa jih sploh niso bili deležni. Tega si kot država ne bi smeli privoščiti.
Zaradi pomanjkanja specialistov družinske medicine je ogrožena dostopnost na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. To predstavlja tveganje glede pravočasne zaznave nalezljivih bolezni, spremljanja zdravstvenega stanja po preboleli nalezljivi bolezni in tudi pri spremljanju kroničnih bolnikov ter pravočasnemu zdravljenju akutno bolnih.
V času, ko se soočamo s posledicami COVID-19, je pomanjkanje zdravnikov specialistov družinske medicine še bolj pereč problem, saj mladi zdravniki niso dovolj zainteresirani za izbiro specializacije iz družinske medicine. Slednje potrjujejo tudi podatki zadnjega jesenskega razpisa zdravniških specializacij, kamor je prispelo le 12 prijav za specializacijo iz družinske medicine, prostih pa tako ostaja 41 mest.
Z namenom spodbude mladih zdravnikov k prijavi na specializacijo iz družinske medicine predlog tako uvaja dodatek za izbiro tovrstne specializacije v višini tisoč evrov bruto z obveznostjo specializanta k vračilu prejetega dodatka v primeru odstopa od specializacije.
Zaskrbljujoč problem predstavljajo tudi podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, iz katerih izhaja, da število zavarovanih oseb, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje in imajo pravico do izbire osebnega zdravnika, dejansko pa nimajo opredeljenega izbranega osebnega zdravnika, iz meseca v mesec narašča. S tem namenom se vzpostavljajo ambulante za neopredeljene, ki se bodo organizirale v okviru javnih zdravstvenih zavodov, kjer izbira osebnega zdravnika ni več mogoča. Zdravstvene storitve bodo izvajali zdravniki, ki imajo dosežen glavarinski količnik tisoč 895 ali več, zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, ki so zaposleni v ambulantah splošne oziroma družinske medicine, specializanti pod pogojem zagotovitve ustreznega mentorstva in koncesionarji, kot del javne zdravstvene mreže.
Pandemija nalezljive bolezni COVID-19 je poleg zdravstvene krize povzročila tudi ekonomsko, socialne in psihološke posledice, ki imajo velik vpliv na duševno zdravje prebivalcev. Predlog za to zagotavlja financiranje dodatnih 70 specializacij iz klinične psihologije iz proračuna Republike Slovenije.
Ob vsej draginji, s katero se soočajo prav vsi družbeni sektorji, pa nismo pozabili na gospodarstvo. Strošek nadomestila delavcu za čas zadržanosti z dela zaradi izolacije po potrjeni okužbi s koronavirus virusom se bo do 31. marca 2023 povrnil iz sredstev državnega proračuna.
S Predlogom zakona se uvajajo še ukrepi na področju izdaje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti, olajšujejo se pogoji glede dokazovanja znanja jezika, s čimer se omogoča hitrejše zaposlovanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev iz tujine, javnim zdravstvenim zavodom se podaljšujejo plačilni roki, zagotavlja pa se tudi financiranje cepljenja proti gripi in covidu iz proračuna. Prav tako se vzpostavljajo pravne podlage za storitve postcovidne rehabilitacije in zagotavljajo sredstva za zdravljenje s kisikom v okviru podaljšane bolnišnične obravnave. Ta pomemben

5. TRAK: (NB) – 10.20

(nadaljevanje) in v preteklosti spregledan segment, so kot dober in potreben izpostavili tudi na ZZZS. Po vsem naštetem nam je jasno, da mora minister za zdravje dobro usklajevati interese, določati prioritetnost predlogov iz različnih naslovov ter miriti strasti, ki jo ob vseh izzivih lahko kaj hitro vzniknejo, predvsem pa mora prisluhniti najprej državljanom, nato stroki in tudi politiki. In ta zakon, spoštovane in spoštovani, je plod točno takšnega delovanja z namenom povrnitve dostopnosti do zdravstvenih storitev na prvo mesto postavlja državljanke in državljane, šele ko bomo te akutne težave v našem zdravstvenem sistemu pozdravili, se bomo lahko v širokem dialogu vseh partnerjev lotili sistemske reforme, ki jo naše zdravstvo tako zelo potrebuje. Zdravje vsakega posameznika je za Gibanje Svoboda na prvem mestu, zato moramo stremeti k učinkovitim rešitvam, ki bodo zdravnikom in zdravstvenim delavcem prinesle ustrezno organizacijsko, kadrovsko in plačno politiko, državljankam in državljanom pa učinkovito javno zdravstvo, dostopno vsem pod enakimi pogoji, brez dolgih čakalnih dob.
Predlog zakona bomo poslanci Gibanja Svoboda seveda podprli.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Naslednja je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in v njenem imenu kolegica Jelka Godec.
Izvolite.

JELKA GODEC (PS SDS): Najlepša hvala. Lep pozdrav!
Torej, v obravnavi imamo še enega izmed mnogih nujnih zakonov, ki jih ta Vlada predlaga, to je zdaj že drugi nujni zakon oziroma izredni zakon na področju zdravstva, s tem da je bil prvi nujni zakon na področju zdravstva, interventni zakon sprejet julija 2022, pa vendar se še vedno ne izvaja, in delno ta zakon, torej prvi interventni zakon danes tudi v bistvu spreminjamo in podzakonski akti tistega interventnega zakona se še danes sprejemajo, pa vendar imamo na mizi nov nujni zakon za izhod iz Covid situacije. Slišali smo celo izjave, da bo ta zakon pripomogel k temu, da bo Covid postal endemična bolezen. Glede na to, da gre za nujni postopek, bi pričakovali, da se tudi seveda vsi podzakonski akti, ki pripadajo temu zakonu, sprejemajo takoj, recimo v roku 15. mesecev, imamo pa v zadnjih členih roke za podzakonske akte dva do štiri mesece. Torej, kaj je tukaj tako nujnega? Seveda pa smo glede na napovedi ministra za zdravje pričakovali, da bomo dobili septembra interventni zakon, ki bo pomenil izhod iz zdravstvene krize, ne da bo določil zakon, da bo postal Covid endemična bolezen. Ta zakon prinaša nekaj pozitivnih zadev, ki so bile sprejete tudi pod prejšnjo Vlado v PKP-jih, recimo pozdravljamo brezplačno cepljenje za Covid in pa gripo, tudi delna odprava birokratskih ovir za komisije za dodeljevanje koncesij, torej za pregled prostorov. Končno so na Ministrstvu za zdravje priznali, da so del problema in da iz te skupine, ki določa oziroma daje kljukico za prostore koncesionarjem, izvzemajo svojega predstavnika. Tudi sredstva za sekvencioniranje in sredstva za HAC teste so dobrodošla, seveda iz državnega proračuna, pa tudi sredstva za podaljša podaljšano obravnavo Covid bolnikov po bolnišnični obravnavi. Vse to je seveda bilo že v PKP-jih. Je pa zanimivo, da se namenja dodatna sredstva za specializacije iz družinske medicine, kajti to, kar je bilo v PKP namenjena sredstva, v bistvu se je pokazalo, da ta spodbuda popolnoma nič ne pomaga k temu, da bi se več mladih odločalo za družinsko medicino, torej je problem nekje drugje. Na pritiske zunanjih, torej delodajalcev in pa drugih organizacij ste popustili v koaliciji in plačilo za izolacije od delodajalca prenesli na ZZZS, še vedno pa ste odstotek pustili na 80 % nadomestila in ne na 90, kot velja za vse ostale nalezljive bolezni in tukaj je vprašanje, če bodo delodajalci in delavci zainteresirani, da ostanejo doma, ko imajo Covid bolezen. Namenjate 8,7 milijona za vzdrževanje in nadgradnjo aplikacije Ostani zdrav, ki je v bistvu zamrla tudi zaradi raznih anti-propagand in to mi predlagamo tudi z amandmajem, da se črta. Naslavljate skrajševanje čakalnih dob. V prvem interventnem zakonu je bil člen, ki ga danes amandmirate v bistvu oziroma

6. TRAK (VI) 10.25

(nadaljevanje) popravljate, in sicer takrat je bilo rečeno, da se plačajo storitve, ko torej izven rednega programa za skrajševanje najdaljših čakalnih dob. Danes pa imamo člen, ki več ne govori katere čakalne vrste se bodo skrajševale in zaposleni zdravnik bo lahko torej opravljal delo preko podjemne pogodbe za redno obvezo, če v rednem delovnem času svoje redne obveze ne bo opravil. Kaj to pomeni? Če karikiram, 8 ur bo sedel v ambulanti, naredil tri paciente ali pa nobenega, potem bo pa popoldan po podjemni pogodbi lahko opravljal redno delo. Ne skrajševal čakalne vrste, ampak opravlja redno delo. Torej, tukaj ostro temu nasprotujemo, ker menimo, da je to v bistvu neke vrste potuha za tisto redno delo.
Kar se pa tiče ambulant za neopredeljene, menimo, da bi bilo potrebno jih odpreti tudi pri koncesionarjih, ne samo javnih zdravstvenih zavodih, pa ne na prostovoljni bazi, tako kot je sedaj, ker je vprašanje, ali bodo zdravniki, ker nekateri so obremenjeni, ki imajo količnik 1.895 preveč in že v rednem času, bom rekla, opravijo do 60 pregledov dnevno in težko verjamem, da bodo ti zdravniki še zmožni delati v torej popoldanskem času. In tukaj je vprašljiva potem kakovost zaradi obremenjenosti tega zdravnika. Tako da v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zaradi dveh ključnih zadev, ki jih naslavljate, temu zakonu nasprotujemo.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Naslednja je Poslanska skupina Nova Slovenija krščanski demokrati in v njenem imenu kolega Jožef Horvat, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa gospa predsednica. Spoštovani gospod minister s sodelavkama, drage kolegice in kolegi!
Olika zahteva, da se najprej gospodu ministru zahvalim, da je prišel v Poslansko skupino Nova Slovenija, kjer smo imeli dobro debato o predlogu zakona, ki ga je Državnemu zboru poslala Vlada. Ravno tako pa smo govorili o prenovi, nujni prenovi zdravstvenega sistema. Minister gotovo pozna naše rešitve na tem področju, imamo veliko znanja in smo seveda pripravljeni, če bo dobra volja na strani Vlade oziroma koalicije, tudi ta znanja posredovati.
Vlada v svojem zakonu kot prvi cilj navaja zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni Covid-19. To so seveda relevantna vprašanja s katerimi se strinjamo. Vlada tudi naslavlja vprašanje skrajševanja čakalnih vrst. Tukaj imamo še vedno eno anomalijo in enostavno vidim, da tudi sedanji koaliciji ni te volje, da bi odpravili tako imenovani kaskadni sistem, ki je posledica nekega amandmaja v neki prejšnji, neke prejšnje opozicije, tako imenovane Kul opozicije in dejansko ta kaskadni sistem dejansko ne pomeni nič drugega kot želja zdraviti z ideologijo in to ni prav.
Pričakovali bi, ko gre za vprašanje zajezitev širjenja, da bi Vlada preko sredstev javnega obveščanja državljanke in državljane ozaveščala, da je virus še vedno med nami in kaj je potrebno narediti, da zares to širjenje virusa zajezimo. To pogrešamo. Na drugi strani pa pozdravljamo, da glede zajezitve širjenja Vlada iz proračuna Republike Slovenije NIJZ-ju zagotavlja dodatna sredstva. Mislim, da gre za okrog 8 milijonov, in sicer za upravljanje in koordinacijo odziva na Covid-19 vključno z zagotavljanjem delovanja strokovnih delovnih skupin, modeliranjem gibanja virusa in odzivom na dolgotrajne posledice Covid-19 in drugo. Sredstva so zagotovljena iz proračuna RS NIJZ-ju za vzdrževanje in nadgradnjo aplikacije Ostani zdrav. To aplikacijo je prej uvedla naša Vlada. Takrat smo doživljali zgražanje in posmehe in tako naprej, predvsem s strani predsednikov opozicijskih strank, takratne opozicije

7. TRAK: (TB) – 10.30

(nadaljevanje) in na odboru sem že predlagal in to bi res bilo dobro, da Vlada oziroma vsi člani Vlade, tudi morda državni sekretarji in sekretarke po neki seji Vlade, vsi pokažejo slovenski javnosti, da imajo nameščeno aplikacijo Ostani zdrav. Toda, pričakujemo, da bo dejansko do te geste prišlo, čeprav, če pa tega ne bo, bomo pa videli, bomo razumeli, da gre za figo v žepu.
Zdaj kar ni dobro in opozicija, mi smo konstruktivna opozicija, moramo opozarjati, ni dobro, da ta zakon ni koalicijsko usklajen, zakon ni bil koalicijsko usklajen in to je slab signal za državljanke in državljane, tako močna koalicija bi se morala dogovoriti in rešitve, ki jih prinese v Državni zbor, koalicijsko uskladiti. Dokaz za to je, da je ena od koalicijskih strank nasprotovala zakonu na matičnem delovnem telesu. Prav tako smo na matičnem delovnem telesu tudi videli zanimivo razpravo med predstavnico Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot da, kot da minister za delo ne sedi v Vladi. To so, glejte, to so slabi signali, mi na to korektno opozarjamo in želimo, da se to v bodoče ne ponavlja. Mi smo na sestanku z ministrom / znak za konec razprave/ tudi povedali, da problematiziramo podobno kot delodajalske organizacije, namreč, skrb za javno zdravje in obvladovanje širjenja okužbe v javnem in, mora biti v javnem interesu in v interesu države in zato smo vložili tudi amandma, kjer nadomestilo za čas izolacije ne bi bremenilo delodajalca. / znak za konec razprave/
Ta amandma je na nek način koalicija, naš amandma je na nek način koalicija s svojim amandmajem povozila. Nismo zaradi tega užaljeni, nekaj je dobrih rešitev, je korak v pravo smer, zato sem na matičnem delovnem telesu ta zakon podprl, glasoval sem za, in tako bomo glasovali poslanke in poslanci Nove Slovenije tudi danes.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
In sedaj Poslanska skupina Socialnih demokratov in v njenem imenu mag. Bojana Muršič.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa predsednica za besedo,
Spoštovani minister z ekipo, kolegice in kolegi!
Predolge čakalne vrste za preglede, operacije in zdravljenje, pomanjkanje zdravnikov družinske medicine, pomanjkanje kliničnih psihologov ter mnoge druge težave slovenskega zdravstva so bile alarmantne že pred epidemijo covida. Epidemija covida pa je to stanje v našem zdravstvenem sistemu še dodatno oslabila ter poslabšala. Srednjeročne ter dolgoročne posledice ukrepov zoper virus, ki smo jih zaradi takšnih in drugačnih razlogov bili deležni v času epidemije, se v vsej tej brutalnosti kaže šele danes. Lahko bi dejali, da je epidemija razgalila vsako najmanjšo slabost ter luknjo našega zdravstvenega sistema. Če želimo javni zdravstveni sistem najprej ohraniti in ga nato izboljšati, moramo ukrepati danes in ravno zakon, ki ga imamo poslanke in poslanci v današnji obravnavi, je po besedah ministra oziroma Vlade, zakon, ki bo s svojimi cilji ter rešitvami doprinesel k temu, da se zdravstveni sistem ohrani ter hkrati naredi temelje za nadaljnji razvoj in izboljšave, ki so še kako potrebne. Zakonska materija prinaša kar petnajst sklopov rešitev, ki bodo po mnenju predlagateljev, zdravstveni sistem ponovno postavilo na noge in ga pripravilo do tega, da bo začel aktivno delovati v smeri skrajševanja čakalnih vrst, zagotavljanja nujno potrebnih kadrov ter spodbujanja mladih v študiju ter specializacijam medicinske smeri, ki nam v Sloveniji kronično pomanjkuje.
Poslanke in poslanci Socialnih demokratov pozdravljamo rešitve, ki prinašajo vzpostavitev pravne podlage za pravično nagrajevanje zaposlenih v mreži javne zdravstvene službe in mreži javne službe na področju socialnega varstva, ki neposredno delajo s pacienti oziroma uporabniki obolelimi za covid. Pozdravljamo določitev pravne podlage za ambulanto za neopredeljene paciente z namenom zagotovitve dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse zavarovane osebe, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika ter dodatne specializacije iz klinične psihologije ter dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine. Rešitve so del celovitega

8. TRAK: (VP) 10.35

(nadaljevanje) zakonskega paketa, s katerim se Socialni demokrati strinjamo, a moramo ob tem opozoriti tudi na to, da nekatere predlagane rešitve pri nas vzbujajo dvome ter pomisleke o njihovih resničnih namenih. Pomisleke o določenih rešitvah smo v razpravi izpostavili tudi na seji matičnega delovnega telesa. V dobro namero pristojnih, ki so zakonski predlog pripravili, ne dvomimo, a opozarjamo, da bi lahko nekatere rešitve situacijo v zdravstvu zapeljale v smeri, ki si jih nihče ne želi oziroma jim celo Socialni demokrati odločno nasprotujemo. Če bi prišlo do neljubih situacij slabenja javnega zdravstvenega sistema, bomo Socialni demokrati na to jasno opozarjali in klicali tudi na odgovornost. Nikakor, nikakor si ne smemo dovoliti, da bi javni zdravstveni sistem v Sloveniji kolapsiral in tako naredil prostor zasebnemu zdravstvenemu sistemu. Obravnavani zakonski predlog naj bi stremel k temu, da javni zdravstveni sistem ohranimo, ga postopoma tudi nadgradimo ter izboljšamo, takšne so namere te materije in resnično upamo, da se bo to izkazalo tudi v praksi, saj le javni zdravstveni sistem kot ga poznamo in za katerega se v Socialnih demokratih tudi zavzemamo, omogoča, da bo do vseh zdravstvenih storitev lahko dostopali vsi pod enakimi pogoji in nihče ne bo prikrajšan. Je pa res, da je organizacija javnih zdravstvenih zavodov šepa in jo bo potrebno korenito spremeniti, kar pa je seveda odgovornost vodstev.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
In še Poslanska skupina Levica, v njenem imenu kolega Milan Jakopovič, izvolite.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav, gospod minister in ekipa.
Glavna prioriteta, ki si jo je koalicija zadala ob začetku mandata je reševanje slovenskega javnega zdravstvenega sistema. V strankah koalicije smo skupaj identificirali več problemov, ki jih moramo popraviti. Glavna sta odprava popoldanskega dela zdravnic in zdravnikov pri zasebnikih ter razmejevanje javnega in zasebnega zdravstva. V Levici nas skrbi, da imamo danes pred sabo zakon, za katerega obstaja nevarnost, da bo zasebno zdravstvo nezdružljivo spojil z javnim. Po amandmajih, ki smo jim nasprotovali že na odboru, je odpravljena še zadnja varovalka, ki jo je predlagalo Ministrstvo za zdravje samo in je preprečevala, da bi zaradi interventnih ukrepov v javni slovenski zdravstveni sistem začel še bolj premešati v tržni sistem.
Predlog zakona, ki je danes pred nami, zasebnikom koncesionarjem omogoča plačilo po realizaciji, brez kakršnihkoli možnosti, da bi Vlada to ustavila, če bi se začelo ravnovesje opravljanja storitev množično prevezati z javnih zavodov na stran zasebnikov. Ti bodo na tem kovali dobičke, siromašili javno blagajno, dobičke pretapljali v zasebni kapital, predvsem pa širili svoj tržni delež, kar bo na koncu privedlo do zloma financiranja javnega zdravstva. A za to ni nobene potrebe. Možnost Vlade, da prekine izvajanje teh določb, je bila v zakon zapisana prav zaradi tega, ker smo se vsi strinjali, da gre za kratkoročne nujne ukrepe, ukrepe, s katerimi želimo skrajšati čakalne vrste, ne pa bistveno spremeniti podobe slovenskega zdravstvenega sistema in razmerij med javnimi zavodi in zasebniki. Ministrstvo za zdravje je napovedalo, da bo na podlagi izsledkov in analize delovanja interventne zakonodaje pripravilo premišljeno reformo zdravstva, ki ne bo sprejeta po nujnem postopku in v okviru sprejemanja katere bo potekala dejanska in široka vsebinska usklajevanja. Torej gre za nekakšen testni projekt, ki pa žal na široko odpira vrata zasebnikom, zato je v tem trenutku še toliko bolj pomembno zavedanje, da ko enkrat nekaj daš, to težko vzameš.
V Poslanski skupini Levica nas skrbi, da lahko spremembe v tem zakonu vodijo v nadaljnjo razgradnjo javnega zdravstvenega sistema, stanje v katerem bo, v katerega bo sistem pripeljan, bo izredno, izredno težko popraviti in spraviti nazaj in težko bo presekati s privatizacijo, ki se po mnenju številnih poznavalcev področja pospešeno dogaja že desetletja. Ministrstvo je sámo večkrat poudarilo, da so covid dodatki, ki jih je prejšnja vlada delila nenadzorovana in brez haska, nekaj, na kar so se vsi v zdravstvenem sistemu navadili in kar zdaj neupravičeno zahtevajo. Zdi se, kot da

9. TRAK: (NB) – 10.40

(nadaljevanje) tega spoznanja ne znajo upoštevati pri svojih načrtovanih ukrepih. Skratka, gre za kratkočasne ukrepe, za katere se bojimo, da ne bodo skrajševali čakalnih vrst, bistveno pa bodo spremenili podobo slovenskega zdravstvenega sistema in razmerij med javnimi zavodi in zasebniki v korist slednjih.
V Poslanski skupini Levica zato zakona ne moremo podpreti, saj je v nasprotju z osnovnim interesom vsake prebivalke in prebivalca te države na področju zdravstva, to je močan javni zdravstveni sistem.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.
V razpravo dajem 14. člen ter amandma Poslanske skupine SDS in amandma Poslanske skupine Svoboda.
Želi kdo razpravljati? Gospod Černač, samo vi ali še kdo? Potem pa izvolite, gospod Černač.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Lepo pozdravljeni vsi prisotni!
Ta zakon ima naslov Zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva, vendar pa v pretežnem delu vsebine ureja številna druga vprašanja na področju zdravstva, tako da, že naslov je malo neprimeren in bi bilo pošteno, da bi bil naslov usklajen z vsebino, ki jo zakon prinaša.
Drug problem, ki ga ta zakon ima, je problem formalnopravne narave. V Svobodi prisegate na zakonitost, ustavnost, na spoštovanje zakonov. Zakonodajno-pravna služba je pri tem zakonu imela pripombe na preko 30. straneh in vse pripombe so govorile o tem, da je ta zakon v nasprotju z Ustavo. Amandmirali ste ga v 90 % členov. Zakon ima 45 členov, amandmaji so bili vloženi na 39 členov, danes tik pred začetkom obravnave tega zakona ste jih ponovno vlagali, tako da, poglejte, nekaj tukaj ni v redu. Ne glede na vse bi ta zakon glede na problematiko, ki jo ureja, moral biti pripravljen bolj profesionalno, bolj strokovno, predvsem pa bi morala njegova vsebina slediti pacientu oziroma interesom tistih, katerim je ta zakon tudi namenjen. Zdaj, v enem delu sicer vidimo, da je ambicija ministra, da bi zakon temu sledil, vendar prinaša nekatere zelo ponesrečene rešitve, uvaja nek sistem v sistemu, ki izničuje neko enotnost tega sistema, o čemer bom govoril kasneje, ki bo povzročil veliko težav. Veliko sredstev bo namenjenih za to, da bi se stanje izboljšalo, pa učinka od teh sredstev ne bo. Ne glede na vse je potrebno pri gospodarjenju s sredstvi javne zdravstvene blagajne, glede na to, da gre večinoma za sredstva, ki prihajajo od ljudi preko prispevkov in podjetij preko davkov, ravnati gospodarno, racionalno in s ciljem, da se vsak vloženi evro v področje zdravstva tudi na ustrezen način uporabi.
Glede tega člena, 14. člena, kjer sta vložena dva amandmaja, smo mi vložili predlog, da se o tem kako in na kakšen način se bodo te čakalne vrste skrajševale, poroča tudi pristojnemu odboru Državnega zbora in sicer kvartalno na enak način kot bo dolžan Zavod za zdravstveno zavarovanje v skladu s tem členom, osmim odstavkom tega člena kvartalno poročati Vladi. Se pravi, po stanju na koncu maja, po stanju na konec novembra in postanejo na koncu meseca septembra. Torej iz več razlogov je to pomembno. Pomembno je zaradi tega, ker zakonodajo sprejema Državni zbor in na nek način v tem primeru, kjer govorimo o tem, da želimo stvari izboljšati in se ne izboljšujejo, kljub številnim poskusom, ki so bili sprejeti v preteklih mesecih in v preteklih letih, je prav, da Državni zbor spremlja kaj se dogaja, in da v skladu s tem tudi eventualno spreminja odločitve, ki jih je sprejel.
Drug razlog, zakaj bi bilo to poročanje nujno, je pa ta neprimernost sedmega odstavka, ki ga Svoboda sicer danes amandmira, ampak napačno. Svoboda namreč predlaga, da se za ta del storitev, ki bodo izvedene s strani zdravnikov, ki

10. TRAK: (AJ) 10.45

(nadaljevanje) v rednem obsegu ne bodo opravili rednega programa, potem preko podjemnih pogodb, da ne te storitve opravljajo zunaj svojega rednega delovnega časa. Ja, saj jih bodo. Saj to zdaj že iz obstoječega sedmega odstavka izhaja. Kaj je komu tukaj ni jasno, ta vaš amandma ne pomeni nič.
Tisto, kar je pomembno pri tem sedmem odstavku je ta dikcija, ki govori, da ne glede na člen ZZDE in tako naprej, lahko javni zdravstveni zavod za namen opravljanja zdravstvenih storitev iz tega ukrepa sklene podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava za opravljanje zdravstvenih storitev zdravstvenim delavcem, zaposlenim pri njem, pri njem za redni obseg programa zdravstvene dejavnosti, se pravi za tisto, kar bi moral ta zaposleni narediti, zaradi česar je plačan v tem javnem zdravstvenem zavodu, če rednega obsega programa ta zaposleni ne more izvesti v okviru svojega rednega delovnega časa. Glejte, te logike pa jaz ne razumem. In za tisto, kar bi bil dolžan narediti v okviru rednega delovnega časa, program, ki zaradi katerega je tam zaposlen, za katerega je plačan, seveda ga nihče več potem ne bo naredil, zakaj bi ga, vsak bo lahko utemeljil, da ne more iz takih ali drugačnih razlogov, seminar, izobraževanja, delo pri koncesionarju na podlagi dovoljenja delodajalca in tako naprej. In za ta program, ki ga ne bo mogel, ne bo potem v popoldanskem času ali pa v soboto in nedeljo plačan preko podjemne pogodbe. To ni OK, no. Glejte, to res ni OK. Normalno, da bo to delal izven rednega delovnega časa.
Ampak ta odstavek bi se moral oglasiti, za opravljanje zdravstvenih storitev in tako naprej, za dodatni obseg programa zdravstvene dejavnosti, če zaposleni v okviru svojega rednega delovnega časa izvede tisto, za kar je plačan, se pravi redni obseg. Se pravi, nekdo nismo vsi enako sposobni, nismo vsi enako sposobni, nekdo lahko naredi na leto 300 operacij kolka, nekdo jih lahko pa naredi 500 ali pa 600. In se pravi, če je nekdo toliko sposoben, da lahko v istem časovnem okviru naredi dvakrat več kot nekdo drugi, tudi jaz lahko preberem določeno število strani na minuto, nekdo drugih pa lahko trikrat toliko, recimo, če je sposoben, potem ga je potrebno plačati. In v tem primeru ga je treba plačati, zakaj ne, če je ta človek sposoben to narediti, je v interesu pacienta, da dobi storitev čim prej in v interesu seveda tega zdravnika, da je za to storitev tudi plačan.
Se pravi, če nekdo v okviru rednega obsega naredi tisto, kar pač mora narediti, se za dodatni obseg pošteno plača. In s tem nimamo težav. Ampak ta odstavek ni na tak način napisan. Ni na tak način napisan in tudi amandma, ki ga vlagate, tega ne popravlja.
Zdaj drug razlog zakaj poročanje pristojnemu odboru je pa v nedorečeni vsebini tega zakona. Zakon naj na enak način ne govori o vseh zaostankih. Vemo pa, da v posameznih primerih so zaostanki za človeka lahko ločnica med življenjem in smrtjo. Nekdo, ki čaka več, kot je, ne več kot, ki čaka, ki ne bi smel čakati, ki bi moral biti jutri operiran, naprej, primer maligni melanom, tretji stadij recimo. Pride, nekdo pa je v tretjem stadiju, jutri mora biti operiran ali pa danes, pa je relativno enostavna operacija, če tu nekje na vidnem mestu je to stvar ene ure, ambulantna operacija, ampak čakalne vrste so preko leta dni. Ne more čakati tak človek. Podobno na številnih drugih področjih. Ta zakon pa vse naslavlja enako. Vse, tudi tistega, ki recimo čaka na operacijo kolena, ga boli, razumem, ampak tam je vseeno neka druga situacija, in mogoče lahko kakšno obdobje še počaka, če kapacitet ni dovolj.
Torej, zaradi tega, ker je ta zakon nedorečen, ne vemo na katerih področjih se bodo te dobe skrajševale. Ali se bodo res najbolj na tistih področjih, kjer ljudje najhitreje potrebujejo storitev, pa jo danes ne dobijo? Ali se bodo skrajševale tam, kjer zdravstvena zavarovalnica najbolje plača in se najbolj splača to operirati? Jaz se bojim, da bo to drugo prioriteta, ker zakon tega ne rešuje. In zaradi tega je prav, da kvartalno dobimo poročilo o tem, kaj se dogaja. In ker je mesec november pred vrati, je prav, da to prvo poročilo dobimo na stanje konec meseca novembra, v decembru, pristojni odbor Državnega zbora. In da na podlagi tega, kar se dogaja, ugotovimo, ali je imel prav minister, ko je prišel s tem zakonom in nam zagotavlja, da bo to zakon, ki bo rešil problem čakalnih vrst, ali smo imeli prav tisti, ki smo opozarjali, da ta

11. TRAK: (DAG) – 10.50

(nadaljevanje) nedorečenost, ki je zdaj v zakonu, na to področje ne bo vplivala tako, kot bi lahko. Predvsem pa je nedopustno, da nekdo, ki ne opravi svojega dela v rednem delovnem času, dobi potem plačilo za to, da bo opravil to redno delo po koncu rednega delovnega časa, in to še neobdavčeno. Ker za to delo, ki ga bo opravil potem kasneje, ste napisali v zakon, da je neobdavčeno, s čimer se tudi strinjamo, ampak ne za redno delo, za tisto, kar bo opravil nad tistim rednim obsegom dela.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Gospa Godec. Morda še kdo? (Ne.) Izvolite, gospa Godec.

JELKA GODEC (PS SDS): Najlepša hvala.
Tako kot sem prej v stališču povedala, je v bistvu ta 14. člen že bil obravnavan pri prvem nujnem zakonu oziroma prvem interventnem zakonu julija, ko je bil naslov »o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema«. In takrat je bilo rečeno, da se bo ta zakon začel izvajati takoj, da se bo začelo skrajševanje čakalnih dob takoj. Torej, ministrove besede so bile, »vemo, kaj delamo, in bomo to naredili, in brez skrbi, s septembrom bomo že skrajševali čakalne dobe«. No, danes imamo spremembo tega člena in celo tako daleč, da se nejasnosti v tem členu ponavljajo oziroma se dodatno še nalagajo. V prvem odstavku je zapisano, da se zagotovi plačilo za vse opravljene storitve in da ZZZS poroča ministru, kako se ti programi realizirajo. In če minister ugotovi, na podlagi poročil, da prihaja do sprememb razmerij med obsegom izvajanja del oziroma storitev v javnem zavodu in koncesionarjih za 30 %, lahko prekine ta program oziroma to skrajševanje. Danes še vedno, po toliko mesecih, ko je bil sprejet prejšnji zakon, nimamo odgovora, kakšne kriterije in merila bo minister uporabil za to, da bo rekel, zdaj je pa dovolj, oziroma ali se bo odločil na podlagi tega, da delajo javni zdravstveni zavodi preveč ali da delajo koncesionarji preveč. Kaj je tisto odstopanje za 30 %, ko bo minister dejal, da zdaj pa se več ne plačuje po realizaciji.
S tem novim zakonom oziroma novim členom izginja tudi tistih 100 milijonov, kjer je bilo rečeno, ko bo doseženo plačilo realizacije 100 milijonov, ne bomo več izvajali programa. Zakaj? Verjetno zato, ker ste v ta nov člen dali ravno to, kar je povedal prej kolega, da bodo lahko zdravniki, ki v svojem rednem delovnem času ne bodo opravili rednega dela, po podjemnih pogodbah delali potem še izven svojega rednega delovnega časa. Naš amandma sledi oziroma naslavlja to, da se poroča Državnemu zboru oziroma odboru, kako skrajševanje čakalnih vrst poteka, ravno iz tega stališča, kar nas tudi zanima, kje se bodo pojavljale oziroma kaj je vzrok za to, da bodo tisti, ki ne opravijo svojega rednega dela v rednem času, delali še po podjemnih pogodbah izven svojega rednega delovnega časa. Torej, kaj je vzrok, da se ne opravijo vse storitve oziroma da nek zdravnik ali pa neka storitev, določeni programi, se v rednem času ne morejo izvesti? Kaj je vzrok? Zakaj to ni možno? Kot sem dejala, sem pričakovala s strani koalicije, glede na razpravo na odboru, da bodo to ostro amandmirali oziroma da bo amandma napisan tako, da se lahko se opravlja po podjemni pogodbi izven rednega delovnega časa, če nekdo že opravi svoje delo in potem lahko dela še nadure oziroma skrajšuje čakalne vrste po končanem rednem opravljenem delu. Zdaj pa v bistvu nekako gre za potuho tistim, ki opravijo manj, in ne nagrado tistim, ki opravijo več. Kajti tako kot sem rekla v stališču, zdaj bo nekdo lahko počival svoj redni delovni čas, potem pa v popoldanskem času preko podjemnih pogodb zaslužil pač tisto, kar je že za plačo prej v dopoldanskem času. Tu ne vidim logike, res ne, no. Na

12. TRAK (VI) 10.55

(nadaljevanje) odboru nismo dobili odgovora na vprašanje. Minister na to ni odgovoril, bile so zraven tudi državna sekretarka in ostala ekipa, vendar tu nismo dobili odgovora zakaj takšna dikcija oziroma zakaj se to uveljavlja. In zato tudi naš amandma, da pač se naj poroča odboru, kako zadeve napredujejo. Zdaj s tem po moje se bo tudi porušilo plačilo zdravnikom oziroma bomo spet poslušali kako je nekdo dobil plačano podjemno pogodbo, koliko so ti zneski, neobdavčeno in tako naprej. Tako da še enkrat, zadeve, ki so tukaj napisane, vsekakor ne bodo šle v smeri skrajševanja čakalnih dob, zato ker bodo sedaj zdravniki namesto v rednem času redne programe opravljali po podjemnih pogodbah po končanem delovnem času.
Zdaj še eno vprašanje je, glede na to, da je bilo rečeno, torej, da bomo do konca leta v bistvu že skrajševali čakalne dobe in tako je bilo tudi rečeno, da s koncem leta se v skrajševanje čakalnih dob, bom rekla, se priključi tudi druga faza, da se lahko skrajševanju čakalnih dob priključijo tudi ostali izvajalci, ne samo javni zavodi in koncesionarji. Ta datum se zdaj podaljšuje na marec, s tem, da še vedno ostaja vprašanje, in sicer kaj pomeni, da če izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe do konca marca 2023 ne zagotovijo zadostnega obsega odprave oziroma skrajševanja čakalnih dob? Kaj v bistvu to pomeni? Kakšni so kriteriji, kakšna so merila? To sprašujem, mislim da, že četrtič. Prvič tam v juliju, pa zdaj na odboru in na seji pa še vedno ni odgovora. Tako da bi bilo dobro vedeti torej kakšen je tisti zadosten obseg, ko bo minister oziroma Vlada rekla, da zdaj se pa lahko vključijo še ostali izvajalci. Suma sumarum pa menim, da pri skrajševanju čakalnih dob ne bi smeli razlikovati med javnim zdravstvenim zavodom, koncesionarji in ostalimi izvajalci, torej zasebniki izven javne zdravstvene mreže oziroma službe. Ampak če želimo res skrajšati čakalne dobe, bi bilo treba, tako kot rečem, odpreti zdravstveni sistem in da bi najdaljše čakalne dobe tam, kjer je res kriza, skrajševali v bistvu vsi razpoložljivi kadri. Zdaj pa omejujete torej na javni zdravstveni zavod, na koncesionarje, šele potem v tretji fazi, če bo seveda do tega sploh prišlo, pa potem ostale zdravstvene kadre, hkrati pa, še enkrat, dajete možnost zdravnikom, da znotraj svojega rednega oziroma rednega programa delajo redni program po podjemnih pogodbah. Tako da ta člen je v bistvu člen, ki potrebuje ta amandma oziroma to določilo, da poroča, da se poroča odboru, ker konec koncev bo Državni zbor oziroma je odbor in bo sedaj verjetno tudi Državni zbor z večino koalicije potrdil ta zakon. In me ne bi čudilo, če bi čez 3 mesece prišli s ponovnim interventnim zakonom in ta isti člen spreminjali, ker enostavno ni izvedljiv. Najlepša hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Še kdo morda? Izvolite, gospa Kozlovič.

MAG. TAMARA KOZLOVIČ (PS Svoboda): Hvala za besedo. Torej, v Svobodi menimo, da je v zdravstvenem sistemu več takih zdravstvenih delavcev in osebja, ki se zavedajo svojega poslanstva in svoje delo opravljajo v korist pacientov, ki svoje delo opravljajo kakovostno in se maksimalno trudijo, da v rednem delovnem času priskrbijo, poskrbijo za čim več pacientov. Poudarjam kakovostno. Menimo tudi, da to zdravstveno osebje ni njihov primarni cilj iskati luknje v vseh zakonih zato, da se bodo okoriščali, ampak da resnično postavljajo pacienta v prvo vrsto. Ne smemo pozabljati, kar se nanaša tudi na izvajanje 14. člena predlaganega zakona, da imajo zdravstveni zavodi tudi direktorje, da imajo svete zavodov, ki so dolžni nadzirati delovanje svojih delavcev. Zato nekateri

13. TRAK: (TB) – 11.00

(nadaljevanje) pomisleki, ki smo jih danes slišali od opozicije, ne zdržijo, je pa, vemo pa vsi, da zdravstveni sistem ima številne izzive, ki se jih ni pravilno reševalo zadnjih dvajset ali celo več let.
Ta zakon prinaša en nov poskus, da skrajšamo čakalne vrste, zato v tem smislu podpiramo predloge, ki jih prinaša tudi ta 14. člen, predvsem s ciljem, da dobimo vse številke, torej kaj dejansko zdravstveni sistem zmore, na podlagi katerih bomo tudi lažje pripravljali zdravstveno reformo, ki nas čaka pred nami in v kateri upam, da bomo sodelovale vse stranke, ki smo v parlamentu, ne glede na to ali smo opozicija ali koalicija. Tukaj bi dodala, da zagotovo predlog amandmaja opozicije, ki predlaga poročanje o izvajanju ukrepov je smiseln in ker sem tudi predsednica Odbora za zdravstvo, bom zagotovo zahtevala taka poročila, bodisi ali bo amandma sprejet ali ne. Prav je, da sproti beležimo učinke tega zakona in nenazadnje je tudi to živa stvar, ki jo lahko tudi spreminjamo, zato bom jaz amandma Svobode podprla.
Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KALKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Izvolite, gospod Černač, replika.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Tamara Kozlovič očitno ni razumela tega, kar sem jaz prebral in piše v tem zakonu, pa dajte si prosim prebrati še enkrat ta prvi stavek sedmega odstavka, kjer piše, da bodo zaposleni za redni obseg programa, tisto, kar morajo v okviru rednega obsega programa narediti in če tega ne bodo mogli narediti, dodatno plačani preko podjemne pogodbe.
Pa naj poenostavim, da boste razumela vi in vsi ostali, ki očitno tega ne razumete. Imate normo v podjetju, v okviru te norme mora delavec za trakom nekaj narediti in če jo ne doseže, po tem, kar vi pišete, bo to naredil potem po podjemni pogodbi in zato bo dodatno plačan, pa še obdavčeno ne bo. To piše zdaj v tem vašem zakonu. Glede zaposlenih v zdravstvu, ne nekateri, spoštovana Tamara Kozlovič, jaz sem trdno prepričan, da vsi v zdravstvu delajo maksimalno, kar je mogoče, celo več, kar je mogoče in da vsi delajo s srčnostjo in nekim entuziazmom, ker če tega ne bi imeli, verjetno bi bilo v našem slovenskem zdravstvenem sistemu še manj zaposlenih, kot jih je.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KALKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Še kdo? (Da.) Ja, mislim, da imamo roke, tako da bom, se boste prijavili? Lepo prosim za prijavo.
Imamo tri prijavljene. Prvi je na vrsti gospod Darko Krajnc in za njim gospa Vera Granfol in nato gospa Jelka Godec.
Izvolite.

MAG. DARKO KRAJNC (PS Svoboda): Hvala za besedo, predsedujoča.
Dolgo brado imajo že te postopke urejanja zdravstva v Sloveniji. Nastala je situacija, na katero nismo ponosni, najbrž. Verjamem, da imamo končno ekipo in ministra, ki se zelo dobro spozna na zdravstvo in res želi zadeve rešiti, se pa čudim, da kar naenkrat imamo vsi rešitve, vsi vemo, kaj je problem v zdravstvu, pa tega do zdaj noben ni ustrezno naslovil pa rešil, strinjam se, da je prvi problem verjetno en večji monitoring v zdravstvenem sistemu, spremljanje situacije, ki, kolikor vem, se je začela, organizacija dela, preverjanje čakalnih vrst. Tudi sam se čudim posnetkom, ki jih lahko vidimo po Facebooku, pa marsikje o praznih čakalnicah, govorimo pa o ne vem kakšni »gužvi« in čakalnih vrstah, tudi to, kako dolge so te čakalne vrste za določene posege, je nejasno.
Zdaj, druga stvar, ta dilema, koncesionarji, ne koncesionarji. Koncesija bi naj bila v osnovi namenjena tam, kjer ni možno zagotavljati javne storitve ali pa za dopolnjevanje javne storitve, ko imamo problem čakalnih vrst, verjetno za določen čas, take stvari bi bilo potrebno nasloviti.

14. TRAK: (NB) – 11.05

(nadaljevanje) Opravljeno delo, ne slišim tudi, da ni možno dobiti izpisa, konkretno sem se pogovarjal s kolegom, za svoje opravljeno delo, koliko operacij in dela je nek zdravnik opravil. Tudi to je nedopustno. Mislim, da ta monitoring lahko marsikaj reši, in če bomo preko tega znali spremljati delo in ustrezno stimulirati ljudi, da svoje delo opravijo v za to določenem času, bo zelo malo potrebe za vse ostalo. Jemljem pa ta zakon in te rešitve kot prehodno obdobje zato, da se nastala situacija, ki je zatečena reši, in da na ta način se izkopljemo iz teh dolgotrajnih procesov. Zdaj govoriti o tem kaj vse je tu škodljivega, dvoživke, pretirani dodatki, tudi to smo lahko videli včeraj. konkretno sem dobil seznam nekih zdravnikov, ki so dobili blizu 50 DO 100 tisoč dodatkov in zraven vsepovsod piše, da imajo še espe in podobno. Vse to kroži v javnosti. Sigurno te stvari ljudi razburjajo, zato je prav, da končno začnemo te stvari urejati.
Sam bom podprl ta zakon. Amandmaji, ki določajo možnost kontrole pa, kot pravi predsednica odbora, se mi ne zdijo sporne. Potreben je sigurno večji nadzor in usmerjeno delovanje dela v zdravstvu.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Gospa Vera Granfol je naslednja.

VERA GRANFOL (PS Svoboda): Predlog zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva določa interventne ukrepe s področja zdravstva, s katerimi se ob upoštevanju trenutne epidemiološke situacije želi ohraniti nemoteno izvajanje zdravstvenega varstva in dostopnost do zdravstvenih storitev. Zaradi pomanjkanja specialistov družinske medicine, je ogrožena dostopnost na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, kar predstavlja tveganje glede pravočasne zaznave nalezljivih bolezni in pri spremljanju zdravstvenega stanja po preboleli nalezljivi bolezni, pa tudi pri spremljanju kroničnih bolnikov in pravočasnem zdravljenju akutno bolnih. V času, ko se še vedno soočamo s posledicami COVID-19, je pomanjkanje zdravnikov specialistov družinske medicine še posebej pereč problem. Vemo, da mladi zdravniki specialisti, specializanti niso zainteresirani za družinsko medicino, ker ni dovolj atraktivna, ker je premalo plačana, ker je preveč administrativnega dela, ker se preveč pišejo samo napotnice in v bistvu ni posebej nekega zdravljenja.
Iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije izhaja, da število zavarovanih oseb, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje in imajo pravico do izbire osebnega zdravnika, dejansko pa nimajo opredeljenega izbranega osebnega zdravnika, narašča. S tem namenom se, kot smo seveda že slišali, vzpostavljajo ambulante za neopredeljene. Nadalje se z namenom spodbude, da se čim več mladih zdravnikov prijavi na specializacijo iz družinske medicine in posledično poveča dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, uvaja tudi dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine. Dodatek za izbiro specializacij je uvedel že 24. člen zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva. Glede na ta zakon so bili zdravniki, ki jim je bila odobrena specializacija iz družinske medicine na podlagi nacionalnega razpisa ali na podlagi razpisa za izvajalca v letih 2021, 2022, upravičeni do dodatka za specializacijo iz družinske medicine v višini 20 % urne postavke osnovne plače specializanta. Tovrstna določba zaradi višine dodatka, ki ga je določil omenjeni zakon, ni prinesla večjega učinka, zato se s tem zakonom sedaj določa dodatek v nominalni višini tisoč evrov bruto mesečni mesečno. Pandemija nalezljive

15. TRAK: (DAG) – 11.10

(nadaljevanje) bolezni covid-19 je poleg zdravstvene krize povzročila tudi ekonomske, socialne in to, kar bi še posebej rada izpostavila, psihološke posledice, ki imajo velik vpliv na duševno zdravje prebivalcev. Zgolj na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana je bilo v letu 2020 zdravljenih skoraj 50 % več mladostnikov po poskusu samomora ter 50 % več otrok in mladostnikov z motnjo hranjenja kot v letu prej. V prvi polovici leta 2021 je število urgentnih obravnav in hospitalizacij še naraščalo. Raziskava Sipanda je pokazala, da je v času epidemije več kot 30 % odraslih imelo anksiozne težave, 13 % odstotkov odraslih pa je poročalo o simptomih depresije. V raziskavi močno izstopajo mlajši odrasli med 18. in 29. letom, pri katerih je bila anksioznost prisotna pri več kot 50 % oseb, depresija pa pri 26 % oseb te starosti. Iz navedenega razloga je treba v letu 2022 okrepiti delovanje centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter centrov za duševno zdravje otrok.
Glede na vse navedeno prihaja in bo tudi v nadaljevanju prihajalo še do večjih potreb po klinično psihološki obravnavi, ker je področje klinične psihologije močno kadrovsko podhranjeno, saj je specializantov klinične psihologije v Sloveniji premalo, nastajajo dolge čakalne dobe. Zato predlagatelj s financiranjem dodatnih 70 specializacij iz klinične psihologije iz proračuna Republike Slovenije želi zagotoviti večje število kliničnih psihologov, zlasti za popolnitev centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov in seveda tudi odraslih. Navedeni ukrep je namenjen krepitvi duševnega zdravja in zagotovitvi večje dostopnosti na področju duševnega zdravja. Podpiram vse ukrepe, ki vodijo k izboljšanju zapletenega javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji, in zato predlog zakona, o katerem razpravljamo, podpiram.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Gospa Kozlovič, gospa Gazinkovski. Še kdo? Prosim za prijave. Prva je gospa Kozlovič, potem pa gospa Gazinkovski. Izvolite.

MAG. TAMARA KOZLOVIČ (PS Svoboda): Hvala za besedo.
Glede na to, da smo pri amandmaju k 14. členu, samo sporočam, da smo vložili prilagojen amandma opoziciji SDS, in sicer glede poročanja smo ga samo bolj dodelali, da bo bolj jasen, ki ga bomo v naši poslanski skupini tudi potrdili, tako se bo izvajalo poročanje kvartalno na Odboru za zdravstvo.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Izvolite, kolegica Gazinkovski. Potem dobi besedo Lucija Tacer.

SANDRA GAZINKOVSKI (PS Svoboda): Hvala lepa.
Poslušamo očitke, da ne vemo, kaj delamo, a minister zelo dobro ve, kje so luknje, ki jih s tem zakonom poskuša popraviti. To so rešitve problemov, ki so prisotni že dalj časa, epidemija pa jih je samo poglobila. Poslušamo, da nadzora nad zdravstvenim osebjem ne bo in bodo lahko izkoriščali sistem. Pa to ni tako. Plačila za dodatne ure bodo nadzorovana, obenem bo nadzor vpeljan tudi za kakovost storitve, tako da zdravniki in ostalo zdravstveno osebje tega ne bodo mogli kar tako izkoriščati. Verjamem pa, da ima opozicija zaradi svojih PKP zakonov izkušnje in se zaveda, da so bili njihovi dodatki brutalno izkoriščani, in zato ne zaupa našim rešitvam. Mi se bomo zavzemali, da bo to sledenje in nadzor

16. TRAK: (AJ) 11.15

(nadaljevanje) nad delom zdravstvenega osebja redno in transparentno.
Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Kolegica Lucija Tacer, izvolite.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Ja, spoštovana predsednica, jaz bi se odjavila. Mislila sem, da je splošna razprava.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Bi še kdo razpravljal? Ne.
Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo pri tej točki.
A še vi ste? Prosim, oprostite. /glas iz ozadja/ Ja, ja, se opravičujem, zaključujem razpravo pri tem členu. Se opravičujem.
In zdaj v razpravo dajem 18. člen ter amandma Poslanske skupine SDS in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati?
Gospod Černač, izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ja, zdaj glede na to, da bo Svoboda vložila popravek amandmaja, če prav razumem, k 14. členu.
Tudi jaz obveščam, da bomo tudi mi vložili, ker sem računal, da boste vložili popravek na ta bistveni del. Se pravi na prvi stavek sedmega odstavka. In bi bilo mogoče prav, da ga vi vložite, ker dvomim, da boste naš amandma podprli. Tako da, gre za to, da je ta del bistven. Ta del je bistven. To kar zdaj piše v tem prvem stavku, ni v redu.
Naj vam še enkrat ponovim, to je nekaj podobnega, kot če bi v tovarni, kjer imajo normo, delodajalec nekomu, ki norme ne doseže, potem preko podjemne pogodbe plačal tisto, kar v okviru norme ni naredil in še več, tisto bi bilo celo neobdavčeno, to zdaj piše v tem zakonu in mi predlagamo, da ne piše tako, ampak da pridne nagradimo. Se pravi, da če nekdo v rednem delovnem času naredi tisto, za kar je plačan in je sposoben narediti več, ga je treba nagraditi in je prav, da se ga nagradi in je tudi prav, da tega davka ne plača. Povedal sem prej primerjalno, da nismo vsi enako sposobni, nekdo lahko v X času naredi določeno število opravil, nekdo pa bistveno več opravil. Velja na vseh področjih in verjamem, da to velja tudi na področju zdravstva.
Pa kar se tiče 18. člena, 18. člen se ukvarja s problematiko pomanjkanja osebnih zdravnikov oziroma zdravnikov družinske medicine.
V obrazložitvi tega vašega zakona ste navedli podatek, da na dan 31. 7. 2022, 75 tisoč 33 oseb ni imelo opredeljenega družinskega zdravnika oziroma da nima dostopa do te pravice. 75 tisoč oseb. Pred dobrega pol leta, 1. januarja letos je bilo takih oseb pa 56 tisoč 133, to vse izhaja iz vaših gradiv. Torej trend je zaskrbljujoč. Skoraj 20 tisoč ljudi v 7 mesecih, za 20 tisoč ljudi se je nezmožnost uveljavljanja pravice do osebnega zdravnika povečala.
In zdaj vi oziroma minister to rešuje na dva načina: en način je ustrezen, ampak bo dal učinke šele čez nekaj časa, in to je dodatna stimulacija tistih mladih zdravnikov, ki se bodo odločili za specializacijo družinske medicine v letu 2023 v višini tisoč evrov bruto. Sicer ne vem, zakaj je tukaj bruto, če je tam pri doplačilu dodatnega dela za to, da skrajšujemo vrste neto, kar je oprostitev davka, ampak vseeno, ukrep je dober, ampak bo dal rezultate šele čez nekaj časa.
Mi imamo v Sloveniji tisoč 265, tudi iz vašega gradiva to izhaja, družinskih zdravnikov v javni sferi, v javni, javni in v koncesionirani mreži, ker veliko, večina, ne vem koliko teh zdravnikov deluje kot koncesionarjev. Imamo količnik, ki določa, da je limit tisoč 895 opredeljenih pacientov. Nekateri ga dosegajo, nekateri ne. In tudi tukaj verjamem, da podobno kot smo govorili prej pri skrajševanju in pri normativih so nekateri sposobni narediti več. Verjamem, da so sposobni, če vzamemo procentualno teh 75 tisoč ljudi, ki nima pravice do osebnega družinskega zdravnika, je to 60 v povprečju na družinskega zdravnika, se pravi, namesto 1895 bi bil potem ta, to število opredeljenih pacientov 1955. To bi bila neka rešitev, ki bi pomagala pri reševanju tega problema.
Kaj pa vi delate? Vi pa uvajate nek nov model, ki se mu reče ambulanta za neopredeljene zavarovane osebe. In kdo

17. TRAK: (TB) – 11.20

(nadaljevanje) bo to storitev opravljal? Ja, ti isti zdravniki naj bi jo opravljali, bila bi nekako malo izven sistema, ampak še vedno, isti ljudje bi to opravljali, ta neopredeljeni pacient bi lahko šel enkrat k enemu, drugič k drugemu. A mislite, da se bo to res dogajalo? Tako kot zdaj, sami ste povedali, minister, na odboru, nujna medicinska pomoč je zaradi tega s temi osebami preobremenjena, ker vsi ti potem po navadi poiščejo pomoč, ko jo potrebujejo, takrat, ko je nujno in tako se bo dogajalo tudi v prihodnje. Ta vaš ukrep neopredeljene zavarovane osebe, ambulanta, neka umetna tvorba v sistemu, ne bo nikoli zaživel, nikoli. Pa tudi če bi, je to odmik od nekega evropskega modela, ki govori o osebnem družinskem zdravniku, ki mora biti vpet v lokalno okolje, družinski zdravnik mora živeti v tistem okolju, poznati mora človeka, spremljati ga mora skozi obdobje in tako naprej in zaradi tega je potrebno ta ukrep spremeniti, ni dober tak kot je. Mi sicer z amandmajem deloma mogoče izboljšujemo to stanje, ker razširjamo to možnost malo širše kot samo na javno, javno, ampak tudi tu ni rešitev.
Rešitev je v tem, da se postopoma okrepi to področje preko tega, kar sem prej povedal, dodatna stimulacija za specializante, da se okrepi to področje v sodelovanju z občinami, kjer je prejšnja Vlada, ko je predlagala in je parlament lani sprejel zakon o zagotavljanju 2 milijard evrov sredstev do leta 2031 za področje zdravstva na vseh treh nivojih, tudi na primarnem, 200 milijonov evrov, trasirala neko pot h krepitvi tega sistema in kot veste, je prejšnja Vlada, prejšnji minister, pred koncem mandata že podpisal 12, 12 odločitev za posamezne domove Celje, Dravograd, Idrija, Ivančna Gorica, Kočevje, Laško, Logatec, Metlika, Piran, dva projekta, Sečovlje in Piran, Tržič in Ilirska Bistrica.
No, in glede slednjega, ne, zadeva je bila končana pred kratkim, obnovljen prizidek, prostori za ambulante družinske medicine, sodobni prostori, prihaja zdravnica v te prostore. To so rešitve, po katerih bi bilo potrebno iti, to pot nadaljevati, krepiti družinsko medicino, ne pa ustvarjati neke umetne tvorbe v sistemu, ki ne bo prinesla nobenih učinkov. Vi ocenjujete, da boste za to porabili 8 milijonov pa pol, 8 milijonov pa pol evrov letno, nepotrebno, glejte, pa še nobenega efekta od tega ne bo, ker jaz ne verjamem, da se bo 10 odstotkov od teh 75 tisoč zglasilo v teh ambulantah, ampak bodo še vedno iskali pomoč samo takrat, ko jo bodo nujno potrebovali in problem ne bo rešen, ne na področju družinske medicine in ne na področju razbremenitve urgentnih centrov.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KALKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Bi še kdo razpravljal pri 18. členu? (Da.)
Izvolite, gospa Lucija Tacer.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala za besedo.
Spoštovani!
Želim izraziti svojo podporo temu zakonu in najbolj v bistvu mi je pri srcu ta sprememba in ta dva ukrepa, ki naslavljata čakalne vrste, ker, kakor se najbrž vsi strinjamo, nam ne pomaga kakovostno zdravstvo, če do njega nimamo dostopa in na žalost se Slovenke in Slovenci že dlje časa soočamo s tem problemom.
Najprej imamo na eni strani dolgoročen ukrep, ki motivira mlade zdravnike, da bodo izbrali specializacijo v družinski medicini, s to nagrado tisoč evrov mesečno, kar pozdravljam, zavedamo pa se, da takšen ukrep ne bo imel takojšnjih posledic in zato se mi zdi tudi izjemno pomembna uvedba te ambulante za neopredeljene, zato ker odgovarjamo na potrebe takoj in to so dejansko stiske ljudi. Zdi se mi pomembno, da jim zagotovimo en prostor, da jim zagotovimo stik z družinskim zdravnikom, tudi če ne bo vedno isti, zavedamo pa se, da je to, kakor je bilo že obrazloženo, ukrep kratkoročne narave, samo zato, da se premosti, premosti to obdobje, kjer zadostnega števila družinskih zdravnikov še nimamo.
Všeč mi je, da se Vlada samo ne izgovarja in napoveduje, da bomo enkrat v prihodnosti pa vsi imeli osebnega zdravnika. Seveda to še vedno ostaja cilj in upam, da bo čim hitreje dosežen, ampak v vmesnem času moramo tudi odgovoriti na potrebe ljudi.

18. TRAK: (VP) 11.25

(nadaljevanje) Zato ta dva ukrepa zelo podpiram in se veselim čim hitrejše implementacije.
Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Še kdo? (Ne.) Ker ne želi nihče več razpravljati, torej zaključujem razpravo pri tem členu.

In v razpravo dajem 24. člen ter amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Potem zaključujem razpravo tukaj.

In v razpravo dajem 29. člen ter amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Potem zaključujem razpravo.

In v razpravo dajem 33. člen ter amandma Poslanske skupine SDS in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Bi tukaj morda želel kdo razpravljati? (Ne.) Potem zaključujem razpravo.

In v razpravo dajem 37. člen ter amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Potem zaključujem razpravo tukaj.

In v razpravo dajem 41. člen ter amandma Poslanske skupine SDS in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Bi tukaj morda želel kdo razpravljati? (Ne.) Potem zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 45. člen ter amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Bi tukaj morda želel kdo besedo? (Ne.) Torej zaključujem razpravo. / medsebojno pogovarjanje/ Se opravičujem, kateri člen? 41. člen? 41. člen je šel že mimo. Okej, ampak potem 45. Zaključimo pa vam dam besedo pri 41.
Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ja, hvala lepa.
Zdaj 41. člen govori o rokih. Zakon sprejemamo po nujnem postopku, torej po postopku, ki po našem poslovniku velja v primeru izrednih, neodložljivih razmer, v času vojnega stanja in tako naprej. Torej sicer je praksa v tem Državnem zboru, ne vem zaradi česa, da smo večino zakonov v teh petih mesecih sprejemali po nujnem postopku, do zdaj smo imeli, kot vidite, 23 izrednih sej in samo 3 redne seje, ta tretja se je včeraj zaključila. V bistvu smo imeli dve redni seji, ker 1. je bila konstitutivna. In je to neka praksa, ki ne bi smela dobiti pravila, pa ga očitno dobiva v tem mandatu, ker govori o tem, o deregulaciji pravnega sistema, na drugi strani pa govori tudi o tem, da se ta postopek izrablja v številnih primerih, kar je bilo primer v preteklosti v preteklih 23 izrednih sejah oziroma 22 za sprejem tudi nekaterih odločitev, ki niso nujne in ne potrebujejo take procedure, in se je dokazalo, da je formalno kršenje s strani Svobode, ki prisega na zakonitost in ustavno in večkratno kršenje.
Zakaj to govorim? Zaradi tega, ker 41. člen pa govori o nekih podzakonskih aktih, ki bi jih bilo potrebno, če gre res za nujne razmere, uveljaviti čim prej. Torej, če mi zdaj sprejemamo zakon od danes do jutri ali pa iz enega tedna v drugi teden in dobimo potem v zakonu izdaja podzakonskih predpisov in drugih aktov oziroma izvedbenih aktivnostih roke za izdajo teh aktov, ki gredo od 30 dni do enega leta, potem nekaj tukaj ne štima, nekaj ni okej. Torej, če potrebujemo, da se stvari čim prej uveljavijo v življenju in v praksi, ne more minister imeti eno leto časa, eno leto časa, prvi odstavek 41. člena, da določi vsebino, način izvedbe in podrobnejša merila za izvajanje skupinskih zdravstvenih programov iz posameznih določb tega zakona. In predlagamo seveda, da se ta rok bistveno skrajša na en mesec. En mesec je dovolj časa, vsi ti akti, jaz se spomnim, da v preteklosti je bilo nekje že sprejeto na Vladi, da ko pride nek zakon v Državni zbor, ne v Državni zbor, na Vlado, morajo biti zraven vsi osnutki aktov, ki jih ta zakon zahteva. Ne vem, zakaj zdaj temu ni več tako. Potem drugi odstavek, zbornica oziroma strokovno združenje, ki ima javno pooblastilo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, določi vsebino in potek preizkusa znanja iz slovenskega strokovnega jezika in tako naprej v treh mesecih od uveljavitve tega zakona, v treh mesecih.

19. TRAK: (NB) – 11.30

(nadaljevanje) Čemu? Tako, da tukaj predlagamo skrajšanje roka na mesec dni. Tretji odstavek. Minister pristojen za zdravje na spletni strani objavi obrazec, obrazec, pazite, objavi obrazec iz 12. člena tega zakona v 30. dneh. Se pravi, sprejemamo po nujnem postopku, v enem tednu smo prišli iz faze nič do faze sprejemanja, a obrazec dajete ministru od 30 dni časa. Mi smo napisali 15 dni. Še 15 dni je preveč, verjetno, v amandmaju.
Četrti odstavek. Vlada Republike Slovenije uskladi predpis iz spremenjenega 16. člena v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Peti odstavek. Minister pristojen za zdravje, podrobnejšo vsebino, način organizacije in financiranja ambulant za neopredeljene iz 18. že tega zakona določi najpozneje v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona. Res je, da naj bi začele delovati s 1. januarjem, ampak če je dva meseca in če bo to konec decembra sprejeto, ne vem, če bodo začel delovati s 1. januarjem 2023. Že tukaj se stvari ne izidejo.
Šesti odstavek. Minister pristojen za zdravje, določi vsebino iz drugega odstavka 28. člena tega zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona, objavi javni poziv v 30. dneh, itn., od uveljavitve tega zakona, gre pa za stvari ki, če gre za zakon, ki je nujen in nujno potreben, bi morale biti od danes do jutri.
Sedmi odstavek. Najvišje povračilo stroškov za samo testiranje v dveh mesecih uveljavitve tega zakona. V dveh mesecih najvišje povračilo stroškov za samo testiranje.
Osmi odstavek. Minister pristojen za zdravje določi izvajalce in druge pogoje za izvajanje podaljšane obravnave iz prvega odstavka / nerazumljivo/ člena tega zakona najpozneje v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona. Predlagamo skrajšanje vseh teh rokov na 15 dni. Recimo višina cen storitve cepljenja, tudi en mesec. Čemu? Način vložitve zahtevkov, obvezne priloge, itn., vlaganja zahtevkov, podrobnejša merila za določitev višine dodatka Covid v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Covid verjetno ne bo čakal. Dodatki se bodo verjetno izplačevali… Ali mislite, da bo počakal tri mesece? Ne vem, ali pa, da se ne bodo dodatki izplačevali, če jih zakon prinaša. Minister pristojen za zdravje, piše, oziroma minister pristojen za socialno varstvo določi način vložitve zahtevkov, obvezne priloge k zahtevku za izplačilo in roke v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Tukaj predlagamo, da se vse to, kar je pristojnost ministra, skrajša na 15 dni, ker gre za administrativno-tehnične zadeve, ki bi morale biti že pripravljene.
Tisto, kar je pa treba povedati ob tej razpravi, zaradi tega sem vse to prebral, pa govori o tem, da ob vsem tem govorjenju, kako poenostavljamo sisteme, kako digitaliziramo poslovanje, kako izboljšujemo dostopnost do storitev ljudem, vidite, da imamo eno brezno nekih aktov, za vsako stvar je treba nekaj posebej predpisovati, ni to en enoten dokument, kjer bi bilo pač določena pravila, prva točka, pa ne vem, trideseta. Po teh pravilih, tako kot imajo to v urejenih podjetjih urejeno, se pač ravnamo in to je to. To je to. Sistem je prenormiran, hipernormiran, jaz mislim, da še uradniki na ministrstvih ne vedo kaj vse v tem trenutku velja, da ne govorim potem o tem, da pa nekateri lahko zaradi tega še strahotne kazni plačujejo, ker ne poznajo vsega tega birokratskega močvirja. Tako da, priložnost ob tej razpravi je seveda, da se opozori tako pristojnega ministra za zdravje kot celo Vlado, da je prav, da se pot, ki je bila zastavljena v preteklosti, pa ni bila zaključena, nadaljuje, ker bo treba en ali pa celo dva mandata, da se bo to birokratsko močvirje izčistilo in izsušilo, ampak pot se mora nadaljevati. In zdaj po tem kar vidimo tukaj, se mi zdi, da odstopamo od tega. In eden izmed problemov, ki je odvračal v preteklosti mlade, ki so končali medicinsko fakulteto, da se niso odločali za specializacijo na področju družinske medicine, je bil tudi ta, ta birokratski, birokratski krč, ki ovija to področje, kjer so ljudje, ki delajo v tem sistemu, pretirano obremenjeni z birokratskimi administrativnimi opravili, ki ne bi bila potrebna, v kolikor bi ta sistem začeli prenavljati, posodabljati in ga čim bolj prilagajati uporabniku

20. TRAK: (DAG) – 11.35

(nadaljevanje) torej konkretnemu pacientu. Tudi to je eden izmed problemov, ta pa v bistvu še najmanj stane, zahteva samo eno določeno organizacijo, logistiko, neko izvedbo pravil na posameznih nivojih in odpravo vsega tistega, kar ni potrebno in kar sistem obremenjuje. In to je tudi ena izmed stvari, ki bo potem potegnila te ljudi, da se bodo lažje odločali za specializacijo na tem področju. Ker če smo čisto pošteni, glejte, to je v bistvu eno izmed področij, ki je za nekoga, ki se je odločil za ta študij, eno izmed najlepših, ker pomeni delo z ljudmi, pomeni pomoč ljudem takoj na začetku, ko so te pomoči potrebni. In verjamem, da bi se večina mladih ob ustreznih pogojih z veseljem odločala za specializacijo na tem področju, vendar jim je pač treba dati ustrezne pogoje, ustrezne možnosti, na nek način tudi, če želite, da uporabim vaše besede, več svobode pri opravljanju tega poklica, da se lahko bolj posvetijo pacientu in da se manj ukvarjajo z raznimi birokratizmi.
Tako predlagamo, da se vsi ti roki skrajšajo na neke minimalne, razumne roke, še posebej zaradi tega, ker se ta zakon obravnava po nujnem postopku.
/ oglašanje iz dvorane/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Izvolite, proceduralno.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, predsednica, za besedo.
Moram reči, da kolega izjemno rada poslušam, ker vidim, da ima znanje na tem področju, se je zelo poglobil, me pa moti ena zadeva, ki se je zdaj zgodila in ste uvedli eno novo parlamentarno prakso - bili smo že čez 41. člen, amandma, bili smo že pri 45. in smo se vrnili nazaj na 41. člen. To vsem nam danes tu pove, da se nam lahko to dogaja kot predsednikom tudi na odboru. Zato, predsedujoča, lepo prosim, da se držimo poslovnika, ko je člen amandmaja zaključen in smo prešli k drugemu členu, da se ne vračamo več nazaj na ta amandma, ker potem bo vsem skupaj tudi pri vodenju sej bistveno lažje, ker bomo imeli ustaljeno parlamentarno prakso. Zdaj se je pač zgodil odstop od parlamentarne prakse, pa verjamem, da ni bilo zlonamerno.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Ne, ni bilo zlonamerno. Bom samo, če smem, pojasnila. Ni bilo zlonamerno, šli smo kar hitro čez člene. Ne mislim uvajati nič novega, nobene nove prakse. Mogoče pa moramo tu zdaj vsi biti malo bolj pozorni, ko predsedujoči našteva člene, da se pravi čas oglasimo, no. Tako nobene nove prakse ne bo, bodimo pa pač pozorni, ko navajamo.
Gospod Černač, kaj vi želite? Proceduralno? Želite proceduralno, izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Moram se opravičiti, no. Jaz sem bil pač zatopljen v branje gradiva. Členov je bilo kar nekaj, ki so bili amandmirani, in sem enostavno preslišal, da smo šli že mimo 41. člena. Mislim pa, da ni bilo nič narobe, da smo o tem razpravljali. Mogoče bi bilo prav, če bi še kdo drug kaj povedal. Smo pa že imeli primere, veste sami, poslanka Muršič, tudi na odborih, ko se je to zgodilo, pa smo nekako na razumski način te zadeve uredili. Ker mislim, da je tudi pri tem pomembno, ne samo, kaj se formalno naredi, ampak tudi, kaj se vsebinsko pove.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Gospod kolega poslanec Černač se je opravičil. In bomo pač pozorni zdaj, ko beremo člene. Konec koncev je tudi prav, da se kdaj kakšna taka stvar zgodi, da vemo, kako bomo ravnali v prihodnje.
Ker ne želi – predvidevam - nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.
O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 3. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, NUJNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade dr. Darju Felda, državnemu sekretarju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Izvolite.

DR. DARJO FELDA (državni sekretar MIZŠ): Hvala lepa za besedo.
Spoštovane poslanke in poslanci!
S Predlogom zakona o spremembah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se dejansko izpolnjujejo zaveze, ki izhajajo iz dogovora o načinu realizacije 5. točke stavkovnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, ki je bil sklenjen že v letu 2020.

21. TRAK: (TB) – 11.40

(nadaljevanje) Realizacija tega dogovora je pa tudi del zavez novega, že podpisanega dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023.
Predlog zakona Vlada predlaga v sprejem Državnem zboru po nujnem postopku, namreč, sprejem zakona je nujen zato, da bi se preprečile neke lahko težko predvidljive oziroma popravljive tudi posledice za delovanje države, saj bo v nasprotnem primeru bistveno otežena razrešitev zahtev sindikatov javnega sektorja, ki pa morajo biti čim prej razrešene zaradi preprečitve že napovedanega stavkovnega vala v javnem sektorju. Glavni cilj predloga zakona sicer je dopolniti karierni razvoj, in sicer karierni razvoj strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja ter omogočiti nadaljnji karierni razvoj z uvedbo četrtega naziva, to je višji svetnik. V skladu z veljavnim zakonom namreč lahko zaposleni napredujejo le v tri nazive, to je v mentor, svetovalec in svetnik, z izjemo vzgojitelja, pomočnika vzgojitelja predšolskih otrok, ki lahko napreduje samo v naziva mentor in svetovalec.
S tem se vzpostavlja dejansko dodatna motivacija v kariernem razvoju strokovnih delavcev, podaljša se tudi obdobje kariernega napredovanja in omogoča razširitev ter poglobitev znanja in prenos tako pridobljenega znanja v skupino oziroma v razred znotraj vzgojno izobraževalnih zavodov. Predlagana sprememba vključuje tudi pravilno poimenovanje delovnega mesta pomočnik vzgojitelja in s tem uskladitev z veljavnim Zakonom o vrtcih, tako da se naziv vzgojitelj predšolskih otrok, pomočnik vzgojitelja spremeni v veljavni naziv, kot je v zakonu. Uporaba zakona je predvidena s 1. septembrom 2023, minister pa mora v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi ustrezno spremeniti tudi pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.
Naj omenim še to, da je predlog zakona soglasno podprla tako pristojna komisija Državnega sveta kot tudi pristojni odbor Državnega zbora.
Najlepša hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino in za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici odbora, dr. Mirjam Bon Klanjšček.
Izvolite.

DR. MIRJAM BON KLANJŠČEK (PS Svoboda): Hvala lepa, gospa predsednica.
Spoštovani!
Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je obravnaval Predlog zakona o spremembah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada s predlogom za obravnavo po nujnem postopku. Kolegij predsednice Državnega zbora je sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Odboru je bilo posredovano gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer, predlog zakona, zahteva skupine poslank in poslancev, s prvopodpisanim podpisanim mag. Borutom Sajovicem za sklic izredne seje Državnega zbora, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Občine Šentrupert, pripombe Skupnosti občin Slovenije na predlog zakona, mnenje Občine Postojna, mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport ter vložen amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica.
Pri delu odbora so sodelovali predstavnik predlagatelja s sodelavkama, predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavnik Državnega sveta. Predstavnik predlagatelja je uvodoma predstavil razloge za sprejem predloga zakona ter cilje in poglavitne rešitve. Zakonodajno-pravna služba je v pisnem mnenju podala pripombo k 7. členu predloga zakona, njena predstavnica pa je na seji odbora povedala, da je z vloženim amandmajem koalicijskih poslanskih skupin pripomba ustrezno upoštevana. Odbor je prejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki predlog zakona podpira.
Predstavnik komisije je na seji opozoril, da delo ravnateljev ni ustrezno ovrednoteno. Razpon plačnih razredov med najbolj plačanim učiteljem in ravnateljem je namreč vse manjši, učitelj v najvišjem nazivu svetnik pa lahko po plači celo preseže ravnatelja. Povedal je še, da komisija ocenjuje trenutni plačni sistem v vzgoji in izobraževanju kot destimulativen in tu vidi vzrok za pomanjkanje učiteljev, vzgojiteljev in

22. TRAK: (VP) 11.45

(nadaljevanje) administrativno-tehničnega osebja. Večletno onemogočanje napredovanja vodilnega pedagoškega kadra, to je ravnateljev, pa je razlog za pomanjkanje interesa za ta delovna mesta.
V razpravi so članice in člani odbora podprli predlagane spremembe. Menili so, da so pričakovanja do strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju danes višja kot v preteklosti, zato je potrebno zagotoviti usposabljanje za nove, razširjene naloge ter sistemske rešitve, ki bodo podpirali njihov stalni in profesionalni razvoj, saj bo to pripomoglo k zmanjševanju perečega problema pomanjkanja učiteljev. Ob tem so nekateri razpravljavci izpostavili mnenja občin, ki s predlagano rešitvijo niso zadovoljni, ker jim prinaša višje finančne obveznosti. Opozorili so, da lokalne skupnosti zato pozivajo k zvišanju sredstev, namenjenih izvrševanju obveznih občinskih nalog. Vsi razpravljavci pa so se strinjali, da je potrebno pedagoškemu poklicu vrniti ugled se tako na vsebinskem nivoju kot na strokovni ravni ter urediti plače, da se prepreči odliv kadra v druge poklice in upad zanimanja za pedagoški poklic.
Odbor je sprejel vložen amandma in glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih sprejel. Glede na sprejet amandma je pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega je vključen sprejet amandma. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del poročila odbora.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in zanjo kolegica Alenka Helbl.
Izvolite.

ALENKA HELBL (PS SDS): Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni.
Torej, spoštovani, pred nami je predlog zakona, s katerim se torej uvaja nov naziv za strokovne delavce v šolstvu, in sicer višji svetnik ter spreminja poimenovanje strokovnega delavca v vzgoji in izobraževanju, in sicer pomočnik vzgojitelja se preimenuje vzgojitelj predšolskih otrok, pomočnik vzgojitelja. Z uvedbo novega, torej četrtega naziva za pedagoške delavce se zasleduje cilj dopolnitve kariernega razvoja, vzpostavitev dodatne motivacije v kariernem razvoju, podaljšanje obdobja kariernega napredovanja ter poglobitev znanja in prenos tako pridobljenega znanja v skupino oziroma razred znotraj vzgojno-izobraževalnih zavodov.
Takšni dikciji, ki jo je v predlog zakona zapisala Vlada, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke seveda ne moremo nasprotovati. Učiteljski poklic je brez dvoma eden pomembnejših v vsaki družbi, pravzaprav gre za poslanstvo, v okviru katerega otrokom in mladim pomagamo začrtati njihove poti za nadaljnje življenje. In v časih, ko se soočamo z upadanjem ugleda pedagoškega poklica, predvsem pa zanimanja za ta čudovit poklic, je vsakršna dodatna podpora pedagoškim delavcem več kot dobrodošla.
Pa vendarle kljub vsemu navedenemu je prav, da opozorimo na zadeve, ki v procesu priprave in sprejemanja novele zakona niso bile poštene oziroma mečejo slabo luč tako na Vlado kot na koalicijski glasovalni stroj. Prvič, torej novelo zakona sprejemamo po nujnem postopku. Pa ali vemo, v katerih primerih Poslovnik Državnega zbora predvideva nujni postopek? Piše, kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, torej tako narekuje 143. člen Poslovnika. No, pa vendarle nič od tega navedenega ne moremo trditi za to novelo zakona, še toliko bolj, če dodamo dejstvo, da se naziv višji svetnik uvaja s 1. septembrom 2023. Je pa seveda pomenljiva utemeljitev nujnega postopka, ki ga je v gradivu navedla Vlada, in sicer je zapisala naslednje: »Sprejem zakona je tako nujen, saj bo v nasprotnem primeru bistveno otežena razrešitev zahtev sindikatov javnega sektorja, ki pa morajo biti čim prej razrešene zaradi preprečitve že napovedanega stavkovnega vala v javnem sektorju«. Torej gre zgolj za pomiritev sindikatov z glavnim tajnikom Štrukljem na čelu. In ja, v tem primeru je očitno postopek

23. TRAK: (AJ) 11.50

(nadaljevanje) res nujen.
In drugič, kljub vladnim in koalicijskim parolam o vključevanju najrazličnejših deležnikov pri pripravi zakonskih aktov smo bili pri tej noveli zakona ponovno priča ignorantskemu odnosu do lokalnih skupnosti. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pri pripravi sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ne le, da ni upoštevalo mnenja občin, občin v bistvu sploh ni obvestilo o nameravanih spremembah, čeprav se jih še kako dotikajo. Napredovanje pedagoških delavcev bo vplivalo na njihove plače, občine pa so tiste, ki zagotavljajo plače zaposlenim v vrtcih.
Skupnost občin Slovenije je v svojem dopisu tako zapisalo, da zahtevajo, da se dodatni stroški za izvajanje zakonskih nalog občin, in sicer kar 19 milijonov evrov leto 2024, upoštevajo pri izračunu povprečnine za leto 2024. Na slednje sem sama tudi opozorila v razpravi na odboru 24. oktobra, vendar s strani predstavnikov Ministrstva nisem prejela nobenega odgovora.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nismo in ne bomo nasprotovali dobrim rešitvam za državljane, upokojence, zaposlene, mlade, bilo pa bi pošteno in prav, da Vlada in koalicijski glasovalni stroj ne zlorabljata parlamentarnih orodij ter prenehata z ignorantskim odnosom do lokalnih skupnosti.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Naslednja je Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, in zanjo kolegica Iva Dimic.
Izvolite!

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana predsednica.
Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!
Predlog zakona, ki ga imamo danes na mizah, je posledica vladne zaveze in dogovora o načinu realizacije pete točke stavkovnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije.
Realizacija tega dogovora je tudi del zavez iz parafiranega dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti dva tisoč 2022 in 2023.
S predlogom zakona se spreminja tudi pojmovanje strokovnega delavca v vzgoji in izobraževanju, in sicer se pomočnik vzgojitelja preimenuje v vzgojitelja predšolskih otrok, pomočnik vzgojitelja. Sprememba je posledica sprejete novele Zakona o vrtcih ZVRT-G ter uvedba četrtega naziva višji svetnik, ki bo umeščen z nazivom svetnik za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja.
Novela želi omogočiti seveda nadaljnji karierni razvoj strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja z uvedbo teh, se pravi četrtega naziva v višji svetnik, s tem se vzpostavlja dodatna motivacija v kariernem razvoju, podaljša pa se tudi obdobje kariernega napredovanja.
V Novi Sloveniji poudarjamo, da k modernemu procesu pouka sodita odgovorno in kompetentno rokovanje z mediji in digitalno učenje. Tudi izobraževanje učiteljev mora biti posodobljeno in skladno tudi z digitalizacijo. Enako celostno pojmujemo učiteljevo vlogo organiziranje učenja kot osebnostne rasti, spodbujanje razvoja raznolikih in čedalje višjih zmožnosti učencev, razvijanje čustvenih in duhovnih potreb, skrb za sproščene in zaupanje vredne družbene stike, tesno povezovanje umskega, čustvenega, socialnega, telesnega in gibalnega, s tehnično praktičnim, estetskim in etičnim.
Učitelj mora biti v učencu v vseh ozirih pozitiven zgled človeka, ki spoštuje svoje učence, jih motivira za učenje in tudi vzgaja. Dobro usposobljeni, osebnostno zreli, uravnoteženi in samozavestni učitelji, ki se nenehno izpolnjujejo in posodabljajo svoje znanje in metode, uporabljajo nove tehnologije in največ pripomorejo h kakovostnemu izobraževanju.
Pred Vlado pa je danes tudi izziv, kako poklic učitelja rehabilitirati. Mladim magistrom oziroma profesorjem bo potrebno sistemsko zagotoviti tudi dostojno plačilo ter ustrezne pogoje, vključeno z vrnitvijo avtoritete in spoštovanja. Hudo pomanjkanje predvsem naravoslovnih učiteljev postavlja pod vprašaj

24. TRAK: (NB) – 11.55

(nadaljevanje) in postavlja vprašanje, ali še imamo kvaliteten izobraževalni sistem za naše otroke? Odliv dobrih, mladih, predvsem naravoslovnih profesorjev, učiteljev v gospodarstvo, prazni naše šole in postavlja vprašanje Vladi, kako se bo s tem problemom spopadla. Težave so resne, potrebno je poiskati rešitve, če želimo zagotoviti kvaliteten izobraževalni sistem. V upanju, da bo Vlada poiskala v prihodnje tudi odgovore in rešitve za področje mladih učiteljev, bomo v poslanski skupini tokratni zakon podprli.
Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Naslednja je Poslanska skupina Socialnih demokratov in v njenem imenu kolega Soniboj Knežak.
Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala predsedujoča.
Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki ministrstva.
Slovenski vzgojni in izobraževalni sistem temelji na predanem in požrtvovalnem delu vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, od učiteljev, profesorjev, vzgojiteljev, pa do tehničnih, administrativnih in strokovnih delavcev, ki sodelujejo v izobraževalnem procesu. V interesu vseh staršev je, da je njihov otrok ali mladostnik vsak dan v varnem, zdravem in spodbudnem okolju, ki lahko napreduje do maksimuma svojih sposobnosti. To je še toliko bolj pomembno, ker se svet in z njim Slovenija nenehno in hitro spreminjata, zato bodo v prihodnosti za življenje na sploh za delo in prosti čas potrebne drugačne veščine in znanje kot je to danes. Zato, da se bomo v prihodnje sposobni spoprijeti z vsemi izzivi, moramo pravočasno prilagoditi naš izobraževalni sistem, obenem pa moramo ohraniti vse tisto, kar že danes zagotavlja Sloveniji primerjalno vrednost v primerjavi z drugimi državami, to je javno in vsem dostopno izobraževanje na vseh stopnjah šolanja. Učiteljice in učitelji so tisti ključni dejavniki v vzgoji in izobraževanju, ki imajo velik vpliv na kakovost izobraževanja, njegovo sposobnost prilagajanja na družbene in tehnološke spremembe, zato je še toliko bolj pomembno, da se zanje oblikujejo takšne sistemske rešitve, ki podpirajo njihovo redno izobraževanje in usposabljanje ter vsesplošni profesionalni razvoj. Pomemben del sistema predstavlja tudi nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja učiteljev in učiteljic ter njihovo napredovanje v strokovne nazive. Namen predlagane novele zakona, ki ureja organizacijo in financiranju vzgoje in izobraževanja, je dopolniti karierni razvoj učiteljev in učiteljic ter ostalih strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja z uvedbo četrtega naziva, to je višji svetnik, ki bo obveščen za nazivom svetnik. Do sedaj so lahko zaposleni v vzgoji in izobraževanju napredovali zgolj v tri strokovne nazive mentor, svetovalec in svetnik. S predlagano spremembo se tako vzpostavlja dodatna motivacija v kariernem razvoju učiteljic in učiteljev, saj se podaljšuje obdobje kariernega napredovanja, spodbuja pridobivanje dodatnega znanja in veščin ter njihovega čimprejšnjega prenosa v učne procese.
Socialni demokrati bomo predlagano spremembo zakona podprli, saj gre za uresničitev dogovora med Vlado in Sindikatom vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Realizacija tega dogovora je tudi del pred kratkim podpisanega dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov v javnem sektorju za letošnje in prihodnje leto. Pred nami pa je še kar nekaj izzivov, povezanih s prilagajanjem našega izobraževalnega sistema vsem spremembam sodobnega sveta. Nadaljevati moramo priprave na novo Belo knjigo slovenskega izobraževanja, spodbujati moramo uvajanje sodobnih učnih pristopov, poučevanja in učenja pri pouku ter pridobivanja veščin za življenje v digitalni družbi. In nenazadnje, na vseh stopnjah javnega šolanja moramo okrepiti izobraževanje za enakost spolov, spoštovanje in vključevanje različnosti v družbi, samo tako bomo lahko novim generacijam otrok, dijakov in študentov v prihodnje zagotovili znanja, veščine in kompetence, ki jih bodo potrebovali za doseganje posamičnih skupnih ciljev.
Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Naslednja je Poslanska skupina Levica in v njenem imenu kolega Milan Jakopovič.
Izvolite.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo.
Predlog, ki je pred nami, predstavlja izpolnitev stavkovnega sporazuma med SVIZ in Ministrstvom za izobraževanje iz leta 2018, ki je končal takratno stavkovno gibanje, katere del je bil tudi shod z več kot 20 tisoč ljudi na Kongresnem trgu v Ljubljani. Glavna stavkovna zahteva tedaj je bilo pravičnejše vrednotenje dela strokovnih delavk in delavcev, med drugim dostop do strokovnega naziva svetnik, ki ga je v tistem času doseglo le 10 % vseh strokovnih delavk in delavcev. Obljubljeno je bilo, da bo dodan četrti strokovni naziv, rezultat nadaljnjih pogajanj pa je bil dogovor iz leta 2020. Lažji dostop do naziva svetnik je bil urejen

25. TRAK: (TB) – 12.00

(nadaljevanje) z omenjenim dogovorom, zakon pa zdaj uvaja še en naziv. Kot najvišji naziv, v katerega lahko napreduje strokovni pedagoški delavec, se dodaja strokovni naziv višji svetnik. Hkrati se naziv pomočnik vzgojitelja preimenuje v vzgojitelj predšolskih otrok, pomočnik vzgojitelj. Gre za realizacijo stavkovne zahteve sindikatov iz leta 2018, stavke, ki smo jo v Levici podpirali, poleg tega tudi za realizacijo dogovora, s katerim se zagotavlja vzgojiteljem in učiteljem bolj ustrezne pogoje za delo, višje plače. Zakon izpolnjuje tudi naše programske zaveze v Levici, ki pravijo, vzgojiteljem in vzgojiteljicam ter učiteljem in učiteljicam bomo zagotovili ustrezne pogoje za delo, borili se bomo proti trendom prekarizacije, birokratizacije in povečevanja delovnih obremenitev strokovnih delavcev in delavk v vrtcih in šolah. Na pristojnem odboru je bil sprejet tudi koalicijski amandma, ki popravlja datum izvajanja 1. člena na dan sprejema zakona.
Spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v Levici podpiramo, ob tem poudarjamo pomembnost sindikalnega boja, solidarnost ter enotnost, ki so jo sindikati javnega sektorja pokazali v letu 2018 ter dvig plač za najbolj obremenjene in najmanj plačane delavke in delavce, ki jih moramo videti kot prioriteto. Ne moremo mimo opozorila glede preobremenjenosti učiteljev, slabega plačila in podcenjenosti učiteljskega poklica, pomanjkanje učiteljskega kadra in bega pedagoških delavcev v druge zaposlitve. Fluktuacija zaposlenih, ki se odraža v odlivu ali odhodu delavcev iz organizacije, vedno pomeni šibko točko delodajalca in v tem primeru grožnjo šolskemu sistemu. To bi moral biti alarm za vsakega delodajalca. Učiteljski poklic je poslanstvo, učitelj izobražuje druge, je poklicni izobraževalec otrok, mladine in odraslih, odgovoren za prenos znanja. V času pouka na daljavo so učitelji opravili izjemno delo. Njihovo delo ima še toliko večji pomen v času okrevanja krize, draginje in splošne družbene negotovosti.
V Levici si bomo še naprej zavzemali za dostojen status učiteljskega poklica in javno šolstvo. Prosvetno in pedagoško delo si zasluži vso družbeno pozornost, saj vrši pomembno družbeno poslanstvo. Zgodovinsko gledano je prav ta poklic neizbrisno pripomogel h kulturni samobitnosti in obstoju skupnosti, vselej na strani napredka in razvoja.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Gospod Robert Janev bo predstavil stališče Poslanske skupine Svoboda.
Izvolite.

ROBERT JANEV (PS Svoboda): Hvala za besedo, predsedujoči.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, predstavniki Vlade!
Jaz bi prve sekunde namenil globokemu poklonu tistim, zaradi katerih smo danes mi tudi danes tu, nenazadnje so nas oni spravili do tega, da smo prišli v Državni zbor. S svojim trudom dokazujejo iz dneva v dan, da v bistvu so dejansko tam, ne zaradi službe, ampak predvsem zaradi svojega poslanstva. Zato me danes veseli, da tema, ki jo obravnavamo, je malo bolj prijetna od tistih, ki so bile v predhodnih mandatih in je tema, ki naslavlja dejansko problematiko šolnikov.
Govorimo torej o spremembi, ki po večkratnih pozivih šolnikov, končno pomeni korak k večjemu zavedanju pomembnosti strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, s ciljem dopolnitve njihovega kariernega razvoja. Predlog namreč uvaja četrti naziv višji svetnik in spremembo poimenovanja strokovnega delavca pomočnik vzgojitelja v vzgojitelj predšolskih otrok, pomočnik vzgojitelja.
Predlagano tako pomeni dodatno motivacijo v kariernem razvoju strokovnih delavcev, podaljšanje obdobja kariernega napredovanja in omogoča razširitev ter poglobitev znanja ter njegov prenos v razred. Dejstvo, da je degradacija učiteljskega poklica potekala predolgo, vsi ukrepi, ki jih lahko razumemo bodisi kot spodbudo za mlade, naj se odloča za pedagoški poklic, bodisi kot ukrep proti odlivu kadra, so korak v pravo smer. Izkušeni pedagogi namreč množično zapuščajo poklic, ki ga imajo sicer zelo radi, vse manj kandidatov jih želi nadomestiti pomanjkanje

26. TRAK: (VP) 12.05

(nadaljevanje) učiteljev pa v svetu dosega že epske razsežnosti. Vse navedeno velja tudi za našo državo. Pedagoškemu poklicu je treba vrniti ugled tako na vsebinskem nivoju kot na strokovni ravni, hkrati pa je treba urediti tudi plače, da bodo učiteljsko delovno mesto in delovna mesta, ki nudijo podporo učitelju znotraj izobraževalnega sistema po celotni vertikali na vseh treh nivojih ustrezno ovrednotena. Korak v pravo smer zato, kot rečeno, predstavlja tudi predlog, ki je pred nami kot plod uresničitve zaveze Vlade iz dogovora stavkovnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, realizacija tega dogovora pa je hkrati del zaveze iz parafiranega dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022, 2023. Zato naj za konec citiram ministrico za javno upravo, ki je dejala: »Vlada se je odzvala na zaostrene razmere, ki so prisotne v družbi, in to prepoznala tudi skozi ta dogovor, kjer smo naslovili tako draginjo kot inflacijo in naslovili tudi najšibkejše v javnem sektorju. Dogovor predstavlja korak naprej, vlada ni pozabila na najšibkejše, kar je prepoznavno skozi ta dogovor«.
Mogoče še za konec, govorimo o tistih, ki vsakodnevno sprejemajo naše otroke, in ne opravljajo zgolj poklic vzgojitelja oziroma učitelja, ampak opravljajo tudi poklic starša, sociologa, psihologa, nenazadnje tudi zdravnika. Zato še enkrat hvala za ves trud, ki ga vlagajo nesebično v ta naš vzgojno izobraževalni sistem. Poslanska skupina Svoboda se seveda z mnenjem ministrice strinja in bo ta predlog zakona podprla.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 3. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O NEDOPUSTNOSTI RAZPISA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O SPREMEMBAH DRUŽINSKEGA ZAKONIKA.
Predlog sklepa je na podlagi 21. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predstavniku Vlade, gospodu Simonu Maljevcu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Izvolite.

SIMON MALJEVAC (državni sekretar MDDSZ): Hvala za besedo.
Danes se zaključuje saga novele Družinskega zakonika. Predlagana sprememba z enostavno formulacijo odpravlja sedanje stanje, ki ga je Ustavno sodišče v dveh odločbah poleti spoznalo kot neustavno. Dosedanja zakonodaja je bila zastavljena nepravično, saj je prebivalke in prebivalce obravnavala različno na podlagi osebne okoliščine, to je njihove spolne usmerjenosti. Novela družinskega zakonika, ki jo je državni zbor potrdil že dvakrat, po dolgoletnih prizadevanjih za enakopravnost tudi na istospolne pare končno razširja pravice, ki so jih sedaj oživljali doživljali le raznospolni pari, ne pa da bi dosedanje pravice komurkoli omejevala ali jemala. Civilna iniciativa Za otroke gre pod vodstvom Aleša Primca, ki se je že v preteklosti borila za ohranitev diskriminatorne ureditve, ki je prebivalke in prebivalce glede na njihovo spolno usmerjenost delila na prvo in drugorazredne, je v obravnavani spremembi Družinskega zakonika vložila pobudo za razpis zakonodajnega referenduma, a zakonodaja in Ustava Republike Slovenije sta jasni - tak referendum je nedopusten. Ustava namreč ne dovoljuje razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu, ki odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. Vprašanje, kaj v noveli je ali ni človekova pravica, o čemer je v preteklih razpravah rada polemizirala opozicija, torej ni relevantno, saj novela nedvomno odpravlja protiustavnost kot jo je spoznalo ustavno sodišče, in to v dveh

27. TRAK: (AJ) 12.10

(nadaljevanje) odločbah. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi Državnemu zboru tako nadalje nalaga, da v takšnem primeru sprejme sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ostro obsojamo zlorabo vprašanja enakopravnosti vseh prebivalcev in prebivalk za namen politične kampanje s strani slovenske desnice in poskus diskreditacije Ustavnega sodišča, prav tako tudi zavestno širjenje neresnic in zavajanje o namenu novele, ki smo ji bili v zadnjih mesecih priča. Pobudnike referenduma z gospodom Primcem na čelu pozivamo, naj se raje kot s homofobijo začnejo ukvarjati z obupnimi življenjskimi pogoji, v katerih živijo številne družine, ki svojim otrokom niso zmožne zagotoviti trdne materialne podlage za dostojno življenje. Ljubezen in blaginja, ne število ali spol staršev sta porok za zdrav razvoj in odraščanje otrok.
Današnja odločitev je preprosta, diskriminacija manjšine pod krinko demokracije nikoli in nikdar ne sme biti dovoljena. To je zapisano tudi v temeljnih aktih naše države.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zato Državni zbor pozivamo, da sklep o nedopustnosti takšnega referenduma, ki bi jasno krčil pravice dela prebivalstva, podpre.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije - krščanski demokrati, zanjo gospod Aleksander Reberšek.
Izvoli!

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo, spoštovani podpredsednik.
Spoštovane poslanke in poslanci!
Novela Družinskega zakonika poleg ostalih sprememb tudi v celoti razveljavlja Zakon o partnerski zvezi.
Velja opozoriti na to, da se s tem ukinja tudi določba drugega odstavka, tretjega odstavka 2. člena Zakona o partnerski zvezi, ki določa: partnerja partnerske zveze nista upravičena do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Res je, da Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo to možnost še vedno daje zgolj moškemu in ženski skupaj. Kljub temu pa ukinitev te določbe ter ukinitev celotnega zakona vsebinsko presega odločitev Ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče je namreč v 51 točki obrazložitve odločbe eksplicitno pravi, da o smiselnosti hkratnega obstoja dveh institutov Ustavno sodišče ni pristojno odločati. Ta zakon torej posega v vprašanje, za katerega je Ustavno sodišče samo izjavilo, da zanj ni pristojno.
Kako lahko v koaliciji trdite, da s tem zakonom zgolj uresničujete odločbo Ustavnega sodišča, če rešujete vprašanje, za katerega je Ustavno sodišče samo določilo, da zanj sploh ni pristojno? V tem delu novela ne usklajuje zakona z odločbo Ustavnega sodišča, ampak spreminja tudi določbe, ki niso bile ugotovljene za protiustavne.
Ustavno sodišče pa je v svoji odločbi z dne 28. 9. 2015 v 51 točki obrazložitve že povedalo, da referenduma ni dopustno razpisati samo v primeru, ko zakon protiustavnost odpravlja neposredno. Če Državni zbor z zakonom spremeni določbe, ki niso bile ugotovljene za protiustavne, je referendum o takem zakonu dopusten.
Spoštovane, spoštovani poslanci koalicije, zdaj pa me res pozorno poslušajte, ker vam bom povedal bistvo, ker vas je veliko novih, z vsem spoštovanjem. Ustavno sodišče je leta 2015 določilo: »Res je, da sme Državni zbor kot zakonodajalec v okviru svojih pristojnosti avtonomno izbrati način, kako in v katerem zakonu bo odpravil protiustavnost, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče, če to stori na posreden način, tako da spremeni druge ureditve, ki niso bile ugotovljene kot protiustavne, ali na novo uredi kakšno področje, je to vsekakor izraz njegove zakonodajne svobode. Vendar toliko, kot jo ima v tem primeru on, jo ima tudi ljudstvo. Zato tako odpravljanje, zagotavljanje protiustavnosti ne more biti razlog za nedopustitev referenduma.« (konec citata odločbe Ustavnega sodišča)
S to novelo zakona spreminjale tudi ureditve, ki niso bile ugotovljene kot protiustavne. Glede na prakso Ustavnega sodišča zato referenduma o tem zakonu ni dopustno prepovedati.
Na dveh referendumih so volivci za pravico posvojenih otrok do očeta in mame oddali skoraj 700 tisoč glasov. Povsem jasno je, zakaj želite prepovedati ta referendum. Bojite se, da bi to število preseglo milijon glasov. Ker točno to bi se zgodilo, milijon glasov za očeta in za mamo. In to je vaš

28. TRAK: (NB) – 12.15

(nadaljevanje) največji strah, zato boste ljudstvo za vsako ceno obšli. Poteptali ste voljo ljudstva, kot ste se sami izrazili. Danes boste temu ljudstvu še zamašili usta. Seveda se lahko zanesete na to, da vas bo pri tem pokrila trenutna sestava Ustavnega sodišča, kamor ste ravno včeraj imenovali vašo najnovejšo predstavnico. Nova sodnica je bila celo vodja pravnega oddelka pri zagovorniku načela enakosti in tako rekoč avtorica točno te zahteve za oceno ustavnosti zakona, zaradi katere se danes odpravlja pravica posvojenih otrok do očeta in mame. Res, da bo funkcija nastopila šele z novim letom, ampak sporočilo je jasno. Jasno je, zakaj tako navdušenje z leve ob včerajšnjem imenovanju nove ustavne sodnice. Jasno je tudi, zakaj se tako povsem zanesete na to, da vas bo trenutna sestava Ustavnega sodišča podprla v tem kar je povezano z vašimi ideološkimi temami.


PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Gospod Soniboj Knežak bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoči.
Spoštovane, spoštovani!
Potem, ko smo zaradi vloženega veta na Družinski zakonik ponovno potrdili nedavne spremembe zakona, ki izenačujejo pravice razno in istospolnih partnerjev pri sklepanju zakonskih zvez in posvojitev otrok, imamo sedaj pred sabo še sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o tem zakonu, ki ureja družinska razmerja. Odpravo nedopustne diskriminacije istospolnih partnerjev je v Državnem zboru naložilo Ustavno sodišče, ki je v svojih dveh odločbah ugotovilo, da pretekla ureditev, ki partnerjema istega spola ni dovoljevala sklenitev zakonske zveze in skupne posvojitve otrok, ni bila v skladu s pravico istospolno usmerjenih oseb do diskriminatorne obravnave iz prvega odstavka 14. člena Ustave Republike Slovenije. Ustavno sodišče je poleg ugotovljene diskriminacije in neskladja z ustavo določilo tudi, da do popravkov zakonodaje velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb, ter da za razno in istospolne pare veljajo enaka pravila za posvojitev, zato vsi dosedanji poskusi blokiranja uveljavitve zakona v praksi ne vplivajo na pravice istospolnih partnerjev. Res je, da smo imeli v preteklosti že dva referenduma o podobnem vprašanju, vendar smo sedaj čisto po drugačnem položaju kot pred nekaj leti. Pri obeh prejšnjih referendumih še nismo imeli odločb Ustavnega sodišča, ki bi nalagala Državnemu zboru odpravo diskriminacije in neskladja z ustavo na tem področju, kot je ustavno sodišče izdalo letos, zato sta bila takratna referenduma dopuščena. Sedaj imamo na mizi jasno in neposredno odločitev sodišča, ki Državnemu zboru nalaga popravke Družinskega zakonika. Ob tem velja opozoriti, da je ustavno sodišče v preteklosti že odločalo tudi o pritožbah zoper sklepe o nedopustnosti zakonodajnih referendumov iz različnih področij, pri čemer je sodišče pritožbe vedno zavrnilo, kadar so pobudniki zahteve zahtevali referendum o vprašanjih, ki jih ustava ne dovoljuje. 90. člen Ustave Republike Slovenije določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za obrambo države, o davčni zakonodaji, o ratifikaciji mednarodnih pogodb in zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V primeru že sprejetih sprememb Družinskega zakonika se v celoti sledi obema odločitvama Ustavnega sodišča, ki se nanašata na ugotovljene protiustavnosti na področju človekovih pravic, pri čemer so popravki zakona omenjeni izključno na odpravo ugotovljenega neskladja z ustavo, kar pomeni, da bodo pravice do biomedicinske pomoči pri oploditvi še vedno imeli samo raznospolni partnerji.
Demokracija pomeni vladavino večine v korist vseh državljank in državljanov. V preteklosti smo bili že večkrat priča dogodkom in procesom, ko je večina dobesedno poteptala človekove pravice posameznikom ali pripadnikom določene manjšine. Vladavina večine brez odgovornosti in spoštovanja manjšin ne prispevata k napredku družbe, njene kohezivnosti in višjega življenjskega standarda vseh ljudi. Družba vsestransko napreduje le, če so slehernemu posamezniku zagotovljene enake možnosti, ne glede na njegove osebne okoliščine. Zaradi tega je družba oblikovala ustavni red in kot varuha tega reda določilo ustavno sodišče, ki predstavlja pomemben korektiv v vladavini večine. Povezanost vseh družbenih skupin, tako manjšinskih kot večinskih, mora biti naša najpomembnejša družbena prioriteta, uresničevanje človekovih pravic in ustvarjanje strpne družbe pa osnova za vsestransko bogato in kakovostno življenje vseh ljudi v naši državi.
Socialni demokrati bomo iz navedenih razlogov podprli sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku, ki ga predlaga Vlada.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

29. TRAK: (DAG) – 12.20

(nadaljevanje) Gospod Milan Jakopovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa, predsedujoči. Referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. To je to. To je stališče. In v Levici bomo sklep o nedopustnosti podprli.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Gospa Tereza Novak bo predstavila stališče Poslanske skupine Svoboda.

TEREZA NOVAK (PS Svoboda): Hvala.
Ustavno sodišče je letos poleti v dveh odločbah ugotovilo, da je zakonska ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Državni zbor mora ugotovljeno ustavno neskladje odpraviti v šestih mesecih. Se pa po odločitvi Ustavnega sodišča do odprave ugotovljene protiustavnosti že šteje, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.
Vlada se je na ugotovljeno protiustavnost nemudoma odzvala. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v le petih dneh pripravilo Predlog zakona o spremembah Družinskega zakonika, s katerim odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče. S tem smo dokazali, da naša Vlada spoštuje odločitve Ustavnega sodišča. Odločbe Ustavnega sodišča morajo biti uresničene v najkrajšem možnem roku, ne glede na to, ali se z vsebino ustavne odločbe strinjamo ali ne. Vendar pa se nekateri s tem pač ne morejo sprijazniti. Predstavniki koalicije Za otroke gre so v Državni zbor že vložili pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o sprejetju predloga zakona. Ustava Republike Slovenije v prvem odstavku 90. člena določa, da lahko Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj 40 tisoč volivcev, kljub temu pa člen določa tudi, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, o zakonih o davkih, carinah, o drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna, zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb in tudi o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.
V Poslanski skupini Svoboda spoštujemo in bomo tudi v bodoče spoštovali Ustavo Republike Slovenije in našo zakonodajo, to je namreč temeljno izhodišče našega delovanja in prav to udejanjamo z novelo Družinskega zakonika - spoštujemo ustavni red in odpravljamo diskriminacijo oziroma protiustavnost s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To pa pomeni, da skladno z 90. členom ustave razpis referenduma ni dopusten, zaradi tega bomo v Poslanski skupini Svoboda danes podprli Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika. Je pa žalostno, da je v letu 2022 v naši državi še vedno prisotno toliko sovraštva in nestrpnosti, da je takšen korak sploh potreben.
Zaključila bom z besedami ene izmed ustavnih sodnic, dr. Katje Šugman Stubbs, ki je v ločenem pritrdilnem mnenju zapisala: »Naša odločitev ničesar ne odvzema tistim, ki že živijo v zakonskih zvezah ali v družinah. Edino, kar stori, je, da razširja ta pojem tako, da vključuje, še bolje rečeno, ne izključuje več tistih, ki si prav tako želijo živeti v zakonski zvezi in posvojiti otroka, pa jim je bilo to do zdaj onemogočeno zaradi osebne okoliščine.« (Konec navedka.)
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Mag. Branko Grims bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izvolite.

MAG.BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala za besedo.
Vsem prav lep pozdrav!

30. TRAK: (TB) – 12.25

(nadaljevanje) »V Sloveniji ima oblast ljudstvo«, pravi slovenska Ustava in nadaljuje, »oblast uresničuje neposredno in posredno po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno«, ampak neposredno, gospe in gospodje, postavlja na prvo mesto. To pomeni, da ima ljudstvo vso pravico odločati o vsem, kar je pomembnega. Ustava daje nekatere izjeme, to je res, sam osebno še to povem, sem ji / nerazumljivo/ nasprotoval, ampak mi daje, Ampak, a, je tukaj problem kakšno vojno stanje, je tukaj problem, kakšna izjemna okoliščina? Ni jo. To se pravi, pravi Ustava, da taki argumenti, ki so bili prej izraženi, enostavno ne držijo vode. Vse, kar ostane, je tisto načelo, da naj bi se o nečemu, kar uresničuje odločbe Ustavnega sodišča, ne smelo razpisati referendum. Vendar tudi o tem se je Ustavno sodišče samo že izreklo, leta 2015, ko je reklo, če zakon vsebuje karkoli drugega, potem je seveda tukaj tudi pravica ljudstva, da odloča neposredno, nesporna in je, se je ne sme omejiti in s tem je dovolilo v enakih pravnih pogojih, z enako Ustavo, z enako vsebino referenduma. Če zdaj ravna drugače, potem bo to imelo zelo slabo sporočilo. O tem nekoliko kasneje.
Dejstvo je, da zakon, tako kot ste ga predlagali in sprejeli, je širši od odločbe Ustavnega sodišča, to vsi veste in kdorkoli bo trdil drugače, se spreneveda. To se pravi, je že samo iz tega, ob upoštevanju sodbe iz 2015, nesporno, da je predlog za prepoved referenduma neutemeljen in mu v SDS odločno nasprotujemo. Poleg tega je treba pogledati še o čem se v resnici odloča. Danes se ne odloča samo o tem, o čemer govorite. Odloča se o tem ali se bo družbo ideologiziralo, a se lahko zlorablja institucije, pa še marsikaj drugega. Za kaj v resnici gre, je potrebno več časa, zato zdajle samo na kratko.
Potrebno je spoštovati slovensko Ustavo in v svojem 53. členu, tretji odstavek, lahko ga preverite, pravi, da država varuje materinstvo, očetovstvo, družino, otroštvo, mladino in ustvarja za to ustrezne pogoje. Splošna deklaracija človekovih pravic, ki je bila temelj tudi pri nastanku slovenske Ustave, je jasna. Družina je skupnost dveh nasprotnih spolov, oba spola sta potrebna, da ustvarita družino in še več, v 16. členu, ki to določa, je še tretji odstavek, ki pravi, da je družina naravna in temeljna enota družbe. Naravna, gospe in gospodje, in narava rabi oba spola, da ustvari novo življenje.
Do vsega tega se v resnici odločba Ustavnega sodišča sploh ni opredelila. Na tej osnovi so bili sprejeti še drugi akti, ki Slovenijo prav tako zavezujejo, zavezujejo vse, tudi Ustavno sodišče in nas danes kot zakonodajalce. Med njimi sta na prvem mestu deklaracija in konvencija o otrokovih pravicah, ki sta nedvoumni. Pri sprejemanju katerekoli odločitve mora biti korist za otroka na prvem mestu, pa ko gre za sodno odločitev ali odločitev zakonodajalca.
To, gospe in gospodje, je bistvo in to se je kar pozabilo nekje v tem postopku. Tukaj ni res, da se odloča o nekih manjšinah, kar ves čas poslušamo, kot neko mantro. Odloča se o otrokih, zanje gre, za pravico otrok, za pravico otrok, ki je zaščitena z mednarodnimi akti in ki jo ščiti tudi Ustava Republike Slovenije. Za njihove pravice gre / znak za konec razprave/ in za nikogar drugega in zaradi tega, gospe in gospodje, je žalostno, kot je nekdo rekel že danes v tej dvorani, da se o takih stvareh sploh pogovarjamo, kajti lahko vam garantiram, da takrat, ko so v Organizaciji združenih narodov sprejemali te akte, ki so ratificirani, objavljeni in torej nas zavezujejo in ko smo sprejemali in pisali slovensko Ustavo, nihče ni bil tako pokvarjen, da bi mu na kraj pameti prišlo, da bo nekdo tako / znak za konec razprave/ tolmačil slovensko ustavo in

31. TRAK (VI) 12.30

(nadaljevanje) mednarodne akte, kot to vsiljujete danes vi. Če se to uresniči in če se prepove referendum, potem, gospe in gospodje, je to totalitarizem. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo poslank in poslancev o predlogu sklepa.
Prvi je k razpravi prijavljen gospod Aleksander Reberšek. Izvoli.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči. V Poslanski skupini Nova Slovenija nasprotujemo prepovedi referenduma glede Družinskega zakonika. Skoraj 700 tisoč glasov se je na dveh referendumih jasno izjasnilo in zavzelo za to, da bi posvojeni otroci imeli pravico do očeta in do mame. Jaz sem prepričan, da bi vi referendum dopustili, ampak zavedate se in naredili boste vse v tej smeri, da tega referenduma ne bo, zato tudi danes želite prepovedati ta referendum. Zato ker se enostavno bojite, ker bi teh glasov bilo preko milijon. To sem trdno prepričan. Najprej ste odvzeli možnost in ste poteptali voljo ljudstva, sedaj boste ljudstvu še zamašili usta. Dobro delate v tej svobodi.
Ustavno sodišče je v preteklosti že povedalo, da referenduma na to temo ni dopustno prepovedati, če zakon spremeni ureditve, ki niso bile ugotovljene kot protiustavne. Vi to lahko naredite, zradirate lahko cel zakon in ste ga, ampak ne smete potem prepovedati referenduma. To je glavni point te točke dnevnega reda danes. Ker novela Družinskega zakonika ukinja celoten Zakon o partnerski skupnosti, vključno z določbami, ki niso bile ugotovljene kot protiustavne, referenduma ni mogoče prepovedati. Spoštovani državni sekretar, referenduma ni mogoče prepovedati. Verjamem, da se vi tega zavedate.
Referendum na Zakon o Družinskem zakoniku na prvo žogo res ni mogoč, ker je Ustavno sodišče pozvalo Državni zbor naj to neustavnost odpravi, ampak, ampak, za primer, imamo recimo nek zakon, ki ima tri člene in Ustavno sodišče ugotovi, da je en člen neustaven. Pozove Državni zbor, dajte ta zakon spremeniti oziroma ta člen in recimo, da je ta člen neustaven in Ustavno sodišče predpiše tudi nek rok v katerem času naj Državni zbor to neustavnost odpravi. In potem se neka večina v Državnem zboru odloči, da bo kar vse tri člene zradirala samo zato, ker je en člen neustaven. In točno to vi danes počnete, spoštovana koalicija. Točno to vi danes počnete. V našem primeru glede Družinskega zakonika je Ustavno sodišče pozvalo Državni zbor, da odpravi to neustavnost glede posvojitev otrok v istospolne partnerske zveze. Ni pa ugotovilo, bom rekel, nekih drugih neustavnosti v Zakonu o partnerskih zvezah. V koaliciji pa kljub temu ukinjate celoten Zakon o partnerski zvezi. Torej, tudi tiste člene, za katere Ustavno sodišče ni ugotovilo, da ne bi bili v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče pa vam je to povedalo že leta 2015, da referenduma ni dopustno prepovedati, če zakon spremeni ureditve, ki niso bile ugotovljene kot protiustavne. To je 51. točka obrazložitve Ustavnega sodišča z dne 28. 9. 2015. Verjamem, da se tega tudi zavedate.
Zdaj, ker so bile v stališčih tudi izpostavljene neke stvari, ki jih vedno lajnate in jih trobite, pa je prav, da tudi jaz argumentiram tisto, kar govorite. Povedal sem vam že, da lahko spreminjate državne zakone, nikoli, nikdar ne boste mogli spreminjati naravnih. Podrejate si Ustavno sodišče in tu vam jasno kot beli dan. Včeraj ste celo izglasovali novo ustavno sodnico, skrajno levičarko, bivšo predsednico Mirovnega inštituta in tako naprej. In mislim, da sem s tem povedal vse. Ni smešno, je pa žalostno.
Ustavno sodišče o tej odločitvi glede Družinskega zakonika, sem trdno prepričan, da ni odločalo pravno, ampak je odločalo ideološko.
Večkrat poslušamo, tudi poslanko Svobodo smo poslušali, da je treba v tem primeru poteptati voljo ljudstva in tudi poslanka Svobode se je postavila, kakor tudi Ustavno sodišče nad ljudstvo pri tem vprašanju. Preko 700 tisoč glasov, zdaj sem prepričan, da bi bilo preko milijon, se je izreklo za tradicionalno slovensko družino. In vi s to odločitvijo

32. TRAK: (AJ) 12.35

(nadaljevanje) teptate voljo slovenskega naroda.
Dejstvo pa je, da sta 2 ustavna sodnika v svojih ločenih mnenjih, eden celo dvojni doktor, jasno in glasno povedala, da tisti ustavni sodniki, ki so sprejeli to odločitev, da se sploh niso trudili ali pa matrali, da bi obrazložili za katera, zaradi katere zakon krši ta odločba, katera človekova pravica je kršena. Verjamem, da tudi to dobro veste.
In ponavljam še enkrat, in prepričan sem, da je Ustavno sodišče enostavno zlorabilo svoj položaj.
Slišal sem tamle govornico, ki je podajala svoje stališče, da zakon nikomur nič ne jemlje. Vsakič, ko boste izrekli ta stavek, se bo vedno našel Aleksander Reberšek v tej dvorani in bo povedal: Ta zakon jemlje. Ta zakon jemlje posvojenim otrokom, da bi v svojem življenju imeli očeta in mamo. Nekaterim tem posvojenim otrokom bo vzel možnost, da bi v svojem življenju imeli očeta. Nekaterim posvojenim otrokom ste odvzeli možnost, da bi v svojem življenju imeli mamo. In pravice odraslih postavljate pred korist otroka. Upam, verjamem, da so vam te stvari jasne.
In čisto za konec, nobena še tako dobra mama ne more nadomestiti očeta in noben še tako dober oče ne more nadomestiti mame.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Naslednja dobi besedo gospa Lucija Tacer.
Izvolite!

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala za besedo.
Spoštovani!
Danes bomo odločali o tem, da je referendum o noveli Družinskega zakonika nedopusten. Nedopusten je zato, ker odpravlja protiustavnost na področju sklenitve zakonske zveze in skupne posvojitve otrok za istospolne pare, to nam je naložilo Ustavno sodišče.
Nedopusten je zato, ker je referendum po naši Ustavi omejen, in sicer v štirih primerih v 90. členu Ustave, in četrti naslavlja ravno to situacijo o zakonu, ki odpravlja protiustavnost. Res je, da mora ta biti ugotovljena kot protiustavna s strani Ustavnega sodišča, v tem primeru je bila.
Referendum o tej noveli je nedopusten, ker živimo v ustavni demokraciji. V demokraciji, v kateri so človekove pravice, ki so zavarovane v Ustavi, in med njimi je tudi enakost pred zakonom, zavarovane in ne smejo biti kršene zaradi odločitve večine.
V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Ljudstvo izvoli predstavnike in nam zaupa, da bomo spoštovali ustavni red, zakone, postopke, ki se v okviru tega sistema odvijajo, in o njih korektno informirali državljane. Zato je naša dolžnost, da ko strokovna avtoriteta, v tem primeru Ustavno sodišče, ugotovi protiustavnost, da le to odpravimo z zakonodajno spremembo.
Sprejemam kritičnost, pozdravljam argumentirano razpravo tudi o odločbah Ustavnega sodišča. Nasprotujem pa omalovaževanju institucij in zavajanju ljudi s poenostavljenimi informacijami in floskulami, ki ne temeljijo na argumentih in dejstvih. Ponosna sem, da v Poslanski skupini Svoboda ne delujemo na tak način, da spoštujemo Ustavo in človekove pravice, in da smo zavezani k temu, da z javnostjo komuniciramo iskreno in transparentno. To pa ne pomeni vedno le lepo zvenečih fraz.
Sama že od začetka svojega delovanja stremim k temu, da bomo v Sloveniji imeli aktivno, živo demokracijo. In sem mnogo let pred prestopom praga tega predstavniškega doma aktivno delala na temo, na opolnomočenju ljudi, posebej mladih, da bodo zaznali potvarjanje informacij, da bodo kritični do svojih predstavnikov, tudi do mene, ko bo to potrebno.
Torej, referendum je res en od vrhuncev demokracije. Naša mnenja in pogledi so vredni in pomembni za to, da lahko skupaj ustvarjamo boljši jutri. Ampak moramo se zavedati, ker to določa naša Ustava, da je diskriminacija nedopustna, in da izvajanja pravic zavarovanih v Ustavi ne more in ne sme preprečiti nihče, niti referendum.
Smo na pravi strani zgodovine.

33. TRAK: (NB) – 12.40

(nadaljevanje): Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Replika? Izvolite. Gospod Aleksander Reberšek, replika.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa. Bom zelo hiter.
Poslušamo poslanko Svobode, da živimo v demokraciji, da spoštujejo Ustavo, itn. Bla, bla, bla, bla… Čisto tako, ampak naj vas ob tem samo spomnim, naj vas ob tem samo spomnim na besede Jasne Murgel, ki je po referendumu, kjer se je s 700 tisoč glasov izreklo za tradicionalno slovensko družino, dajala, eno leto hitro mine, vmes bomo pa zamenjali sodnike Ustavnega sodišča. To je vaše spoštovanje demokracije in Ustave, spoštovana poslanka!
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Gospa Lucija Tacer, postopkovno.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala za besedo.
Prosila bi, da opozorite poslanca, da se ne spušča na osebni nivo, da spoštuje svoje kolege in se ne zafrkava neutemeljeno iz izvajanja drugih.
Hvala. To pa tudi nakazuje na različne načine delovanja naših strank.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Težko bom opozoril kolega, ker ni v nikakršni meri prekoračil razprave in replike, tako da, ne bom ga opozarjal. Mislim, da je dovolj star, da sam ve kaj govori, ni pa nič takega izrekel za kar bi potrebovali opomin. Vaš predlog pa tudi ni bil v smislu postopkovnega, tako da gremo naprej.
Mag. Borut Sajovic ima besedo. Se opravičujem, gospod Aleksander Prosen Kralj, še pred gospodom Sajevicem.
Izvolite.

ALEKSANDER PROSEN KRALJ (PS Svoboda): Okej. Za začetek se bom mogoče ponovil iz prejšnjih razprav.
Odločitev Ustavnega sodišča je nad referendumsko voljo -in to sem zdaj tole na glas poudaril - zato so vse besede o referendumski volji samo izguba časa v tem parlamentu, predvsem pa neobstoj vaših argumentov. Pa bom kar nadaljeval. Strinjam se, da se strmo tudi daleč pride, ampak se ta trma tudi nekje konča in takrat je tudi potrebno razumeti omejitve. Žal mi je, da je za nekatere še dandanes jih je potrebno podučiti kaj je pravo, kaj je ustavno pravo, kaj počne Ustavno sodišče in kaj pomenijo njihove odločitve. Žal pred nedavnim sprejetim spremembam Družinskega zakonika ni mogoče nasprotovati. Še enkrat, gre za odločbo Ustavnega sodišča, ki je narekovalo Državnemu zboru, da naj uredi neustaven zakon. In to smo tudi uredili predvsem tisti, ki smo glasovali »za« oziroma smo spoštovali odločbe Ustavnega sodišča. Če bi si pobudniki referenduma prebrali Ustavo Republike Slovenije, ta jasno opredeljuje v 90. členu, da zakonodajni referendum ni dopustno razpisati med drugim, ko gre za vprašanja o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. V tem primeru je referendum nedopusten.
Pa bom še en primer navedel, kje je referendum z Ustavo nedopusten. Na ulicah, predvsem pred upravnimi enotami, so iz vrst SDS ljudi zavajali in jim lagali, seveda po poročanju nekaterih zavedenih ljudi, da zbirajo podpise za ukinitev RTV prispevka. Jasno je kot beli dan, da je šlo za lažno propagando izključno zaradi lažnega pridobivanja podpisov, ampak isti 90. člen ustave tudi govori, da referenduma ni možno razpisati, ko gre za vprašanje o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna. No, v tej točki bi seveda rad zavedene posameznike potolažil, da imajo možnost še popravnega izpita, še vedno lahko na referendumu 27. novembra glasujejo »za« za konkretnejšo zaušnico tistim, ki so vas pa tako grdo zavajali, pa celo obkrožijo trikrat »za«.
Vsak ima pravico zbirati in vložiti podpise za sklic referenduma oziroma uporabiti institut direktne demokracije, ampak v eni točki si je potrebno enostavno priznati, da z glavo skozi zid pač ne gre, ker je nujno potrebno spoštovati vladavino prava.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Besedo ima mag. Borut Sajovic.
Izvolite.

MAG. BORUT SAJOVIC (PS Svoboda): Hvala lepa, predsedujoči za besedo.
Danes bomo pokazali, da tudi Slovenija stopa na pot tistih razvitih svetovnih evropskih demokracij, ki se zavedajo pomena človekovih pravic in pa ustave. Prve, tudi zelo katoliške evropske države so to odločitev sprejele že

34. TRAK (VI) 12.45

(nadaljevanje) 20 let nazaj, med njimi tudi Nemčija, Španija pa še kakšna pomembna država, pa tam z ureditvijo tega področja po 20 letih ni prav nobene težave ali težavice, niti ene same. Do te pomembne, za otroke tragične vsebine se je jasno pozitivno opredelil tudi gospod papež Frančišek. Naj dodam še eno trditev, vsak otrok ima očeta in mater, vsak. Spoštujem pa žalostne zgodbe, ki so jih v življenju doletele, da na koncu pride do posvojitve.
Za konec pa, ker nam časa zmanjkuje, danes bomo v nadaljevanju videli tudi zgodbo, da večji kot je plakat, manjši je človek in njegovo srce.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Mag. Urška Klakočar Zupančič dobi besedo naslednja.
Izvolite.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči.
Ja, seveda se prepove referendum, seveda se prepove. In to, kar sem jaz danes slišala od vas, gospod Reberšek, je samo neko pravno kolobarjenje, da bi našli en »way out«, neko pravno razlago, ki vam bo dovoljevala to, kar ste si vi zdaj zamislil. To se pravi, da boste očrnili oziroma pokazali odločbo Ustavnega sodišča kot neko ideologijo, kot, ne vem, delo nekih levih aktivistov in podobno. To, kar vi govorite, je pač iskanje nekega izhoda iz tega do česar pač ne more več priti pa teptanje volje slovenskega naroda.
Poslušajte, pa če bi mi rekli, recimo, da pripadniki neke določene stranke, ne vem, ne morejo dobiti socialnih transferjev - kaj bi naredili? - recimo manjšinske slovenske stranke? Večina pa dobi. Pa s tem bi mi, večina, poteptali manjšino. Pa to ne gre. Pri nas imajo vsi enake pravice, ne glede na to, ali so del večine ali so del manjšine. Tako da nehajte že s tem, da se tepta voljo slovenskega naroda. Slovenski narod je svojo voljo jasno izrazil 24. aprila in točno so vedeli kakšen je naš program in zakaj se zavzemamo in kakšen je program drugih strank, s katerim smo v koaliciji. Tako da to je floskula, ki jo mečete ven samo za to, da se pač ljudem pokažete kot všečni.
In veste kaj, zakon nikomur nič ne jemlje. Zakon samo odpravlja protiustavnost in pa - veste kaj jemlje? - jemlje možnost širiti še naprej sovraštvo do drugačnih. Samo to jemlje. In očetovstvo in materinstvo, lepo vas prosim, seveda ga Ustava ščiti, pa saj ne bodo očeti postali matere kar naenkrat, pa matere, očeti. Očeti so očetje imajo očetovstvo, matere imajo materinstvo in to je to in pika in konec. In to neko metanje besed iz Ustave sem in tja zato, da boste, ne vem, spet zganjali to svoje sovraštvo je, to je konec s tem, sprijaznite se. S tem je konec.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Gospod Reberšek, replika.
Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Izrekli ste besede, spoštovana poslanka, predsednica Državnega zbora, da večina potepta manjšino. Ja kaj pa delate vi danes drugega kot ravno to. Večina v tem Državnem zboru bo poteptala manjšino. Ko neke besede izrečete, morate paziti, ker se vam lahko zelo hitro vrnejo kot bumerang.
In ko govorimo o Ustavnem sodišču je treba še nekaj povedati in tisto, kar je povedala tudi Jasna Murgel pred kratkim. Eno leto hitro mine, sodnike bomo pa že zamenjali in točno to počnete. Ravno včeraj ste se izvolili s svojo novo ustavno sodnico, ki je skrajna levičarka, bivša predsednica Mirovnega inštituta in s tem jasno kažete pot Ustavnega sodišča in sklicujete se na Ustavno sodišče.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Gospa Meira Hot postopkovno.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Spoštovani gospod podpredsednik, jaz vas res vljudno prosim, da opomnite kolega, da in postopkovno je v kontekstu vzdrževanja reda na tej seji, da osebe, ki ni prisotne v dvorani, naj se ne žali. Naj se zaveda, da se zaradi tovrstnih sovražnih govorov dogajajo na ulicah zelo grde stvari. In sodnica je bila izvoljena z veliko večino. Je izjemna strokovnjakinja na področju varstva človekovih pravic. In spoštovani kolega, čas je, da nehate žaliti ljudi izključno zaradi tega, ker niso vašega političnega pola, ampak imajo drugačen svetovni nazor, predvsem pa sploh ni vprašanje njihovega političnega prepričanja, temveč znanja in stroke in ne

35. TRAK: (VP) 12.50

(nadaljevanje) napadajte ljudi, ki niso tukaj notri in se ne morejo braniti. Tako da moje prošnje, moj postopkovni predlog je, da se kolega opomni, da naj se naj se zelo omeji na razpravo točke dnevnega reda in naj ne govori o ljudeh, ki tukaj niso prisotni in se braniti ne morejo.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Ja, hvala za pobudo.
Glejte, velikokrat se v razpravah govori tudi o ljudeh, ki jih ni v dvorani, tako da s tega vidika ni to prvič. Kar se pa tiče navedb, kolega poslanec je navajal stvari, ki so tudi javno objavljene, in mislim, da ne gre za nobeno škodovanje dotični osebi.
Postopkovno Nataša Sukič.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Spoštovani podpredsednik oziroma današnji predsedujoči ta trenutek, poglejte. V imenu ubranitve ugleda tega Državnega zbora prosim, da vendarle opomnite poslanca, da si poslanec, nobeden, ne on ne katerikoli drug ne more dovoliti in privoščiti tako deplasirano napadati ustavnih sodnikov, kdorkoli že so in komurkoli so ali niso povšeči. Vendarle ustavni sodnik je funkcija v tej državi, ki ima visok ugled in ga mora imeti. In je to deplasirano, da se iz Državnega zbora, iz tega avditorija tukaj širijo tako nizkotne stvari. Tega si ne moremo privoščiti, zatorej ga v tem imenu opomni in tudi naslovite tole prošnjo na vse nas, da se tega ne počne.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Mislim, da ste že sami naslovili prošnjo na vse nas, da se držimo nekega primernega govora. Jaz kolega poslanca ne bom opominjal, ker ne gre za nič takega, kar se v tem Državnem zboru tudi v preteklosti ni dogajalo, tudi na današnji seji.
Tako da še naprej postopkovno, kolega Reberšek, postopkovno.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Jaz se iskreno opravičujem, če sem kogarkoli izmed vas prizadel. Nisem pa vedel, da je to žalitev, če nekoga označim, da je delal na Mirovnem inštitutu. Se opravičujem.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: To ni bilo postopkovno. Predlagam tudi vnaprej, kdor se javi k postopkovnemu, naj pove za katero, bi rekel, kateri člen v Poslovniku navaja kot postopkovni predlog.
Izvolite, gospa Tacer, najprej vi.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala lepa.
Člen, ki ga je omenila kolegica Meira glede reda v dvorani, glede na to, da ga, z vsem spoštovanjem, trenutni predsedujoči ne zagotavlja in je že večkrat prišlo zdaj do žaljenja brez posledic, predlagam, da sejo naprej vodi predsednica Državnega zbora.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Postopkovno Mojca Šetinc Pašek, izvolite.

MOJCA ŠETINC PAŠEK (PS Svoboda): Pridružujem se kolegici Luciji Tacer in vam predlagam, kolega, da se držimo dnevnega reda in vsebine. Danes torej govorimo o vetu Državnega sveta o Družinskem zakoniku in odločbi Ustavnega sodišča, ne pa da kolega naslavlja ustavno sodnico, ki smo jo včeraj izvolili, naslavlja kolegico in govori, da blebetamo in neke neumnosti. Prosim, da to uredite. Če ne predlagam to, kar predlaga kolegica Lucija Tacer, da sejo v skladu s Poslovnikom vodi predsednica Državnega zbora namesto vas.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Tudi to ni bil postopkovni predlog. Vzamem na znanje, predlagam, da gremo naprej. Besedo v tem delu razprave dobi še mag. Branko Grims.
Izvolite, beseda je vaša.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala še enkrat za besedo in še enkrat vsem prav lep pozdrav.
Kako si lahko prikrajšan pri nečem, kar ni pravica? Ne moreš biti. Konec zgodbe in lahko zaključimo in gremo domov. Tisto, kar je problem danes, o katerem bi se morali v resnici pogovarjati, je, s čim se mi v resnici sploh ukvarjamo. Imamo nesporno pravice otrok, ki jih ščiti slovenska Ustava in jih ščitijo mednarodni akti, ki zavezujoče določajo, da mora biti vedno v korist za otroka na prvem mestu pa ko odloča to sodišče, lahko Ustavno sodišče ali pa ta parlament. Ampak tej razpravi se izogibate vsi, izognilo se ji je tudi Ustavno sodišče v svoji odločbi. Kar pojdite jo prebrati, je napisalo, ja, da je nekje določba, da mora imeti korist za otroka prednost, ampak potem se naprej sploh ni o tem s tem ukvarjalo. Zelo zanimivo, danes pravite tukaj, da ni nikjer težav z izvajanjem takih zakonov, no, to ni ravno čisto res, tole je recimo članek iz Piemonta, ampak zelo aktualen, ki

36. TRAK: (TB) – 12.55

(nadaljevanje) pravi, da je treba končati to, da se jemlje otroke revnim parom in se jih daje homoseksualnim parom v posvojitev. Zanimivo. Pa zelo, pa pravite, da to ne obstaja, da tega ni. Se pravi, če bi vsaj vedeli o čem govorite, kako bi bilo to lepo, kajne? Tisti trik, ki se ga ves čas pojavlja, zadnje dni, ne samo v tej zgodbi, je pa tole, pa bom kar z očetom tega trika si pomagal, ne. Obtoži nasprotnika, kaj sam počneš, naredi zmešnjavo in si dosegel svoje. In to vi v resnici delate. Ves čas poslušamo, kako smo nestrpni, kako gre za ne vem kaj, da smo proti nekomu. Ne, samo za otroke nam gre. Prav proti nikomur nima nihče nič, vsak naj dela, kar mu srce poželi. Ko gre za dve odrasli osebi, ki se strinjata o tem, kar počneta, ko pa gre za otroke, gospe in gospodje, jih pa ščiti Ustava Republike Slovenije, ščitijo jih mednarodni akti in ti vas zavezujejo, ampak tej razpravi se pa izogibate. Ravno tako, kot se ji je izognil na en kilometer Ustavno sodišče, ne.
Veste, kaj je Ustavno sodišče v tisti ideološki odločbi napisalo? Noter, je bila omenjena kot argument proti taki rešitvi, ki je danes tukaj, raziskava narejena na več kot 200 tisoč otrocih, ki je zajela tudi več kot 500 otrok, ki so bili posvojeni s strani homoseksualnih parov in Ustavno sodišče reče, to je relevantno. Noter sta bili dve razpravi najuglednejših slovenskih strokovnjakov za področje zaščite mladih, za področje zaščite otrok in Ustavno sodišče je reklo, ni pomembno, to nas ne zanima. Treba je biti moderen, treba je stvari tolmačiti tako, kot se nam zdi.
A veste, kaj bo, če gre s to zgodbo ta stvar naprej, kje mi živimo, dajmo to preigrati, kajti še vedno je čas, da danes ne sprejmete tega sklepa, dovolite referendum in da je pač vsaj spoštovana pravica ljudstva, da odloči kot samo želi. Samo za to gre. Kakšna bo odločitev, je vedno v rokah ljudstva. Ne pa jo teptati, teptati s kakšnim argumentom, ker je tako odločilo Ustavno sodišče, da gre vaša, vaš zakon dlje od odločbe, to vsi veste. To se pravi, že po sami odločbi Ustavnega sodišča, domnevam, da jo bo spoštovalo samo pri sebi, če bo presojalo sklep, če ga boste sprejeli, bi moral biti referendum dopusten, če pa se prepove, če vi danes sprejmete ta sklep in bo to dokončno, potem gospe in gospodje, bomo pa priča zelo slabi situaciji, kajti to pomeni, da je nekdo zlorabil institucijo Ustavnega sodišča, naredil nek ideološki konstrukt, s katerim je postavil neobstoječo pravico, ki sploh ni pravica, pravica do posvojitve ni nobena človekova pravica. Nad mednarodno zaščitene pravice otrok, ki jih ščitijo mednarodni akti in slovenska Ustava in to ste dogovorno pograbili, takoj pripravili zakon, ga prinesli sem, zakon bo sprejet, ne glede na to še malo, tako, po balkansko »produbite i proširite« in potem prepoveste referendum, ki se ga bojite na smrt, ker to je trenutek resnice, kakršna koli že je odločitev ljudstva, ampak je konkretna vsebinska odločitev in ljudstvo ima vedno prav. In tega se bojite, bojite se resnice. Zato tudi pravite, da boste preganjali in omejevali svobodo govora.
Kajti, ko gre za zaščito otrok, so mednarodni akti jasni, nedvoumni. Države pogodbenice, ki priznavajo ali dovoljujejo sistem posvojitve, jamčijo, da bodo otrokove koristi poglavitno vodilo. To, gospe in gospodje, piše v Konvenciji o otrokovih pravicah, ki je zavezujoč akt. Zavezuje vse in vsakogar, tudi Ustavno sodišče in nas danes. A so tukaj otrokove pravice na prvem mestu. Vse mogoče neumnosti poslušamo in ko opozarjamo na otrokove pravice, poslušamo, da smo nestrpni. Ja, pa še kaj, kajne. Vi ste nestrpni, skrajno nestrpni ste, ko posiljujete to državo in naše otroke in vse, z neko ideologijo.
To pa je nestrpnost in to skrajno skrajna in zdaj, če bo to naprej šlo, da se bo pripeljalo do točke, ko bo referendum prepovedan, gospe in gospodje, potem živimo v totalitarizmu, potem bomo živeli v totalitarizmu, ker bo poteptano pravo, poteptano mednarodno pravo, poteptana pravica otrok, ki niso nobena manjšina, ampak so najbolj občutljivi

37. TRAK: (AJ) 13.00

(nadaljevanje) del družbe, in jih zato ščitijo tako mednarodni akti, ki nas zavezujejo, kot slovenska Ustava. In se bo nad to pravico, ki je nesporno zaščitena s pravom, postavilo v neko neobstoječo pravico, in se s tem razlogom pohodilo vse pravice ljudi, tudi pravica do neposrednega odločanja. To, gospe in gospodje, pa je totalitarizem, to pomeni ideološko posiljevanje družbe. In kam to v resnici pelje, če bo še vedno upajmo, da tega ne bo.
Ampak če se bo to uresničilo, gospe in gospodje, potem je v ozadju, kot vedno, denar, potem je v ozadju od tam naprej teorija spola, veste, da potem prihaja do takih zgodb, do iznakažen otrok, do usmerjanja v to, vse tiste, ki to počnejo, bi sam osebno poslal v zapor, kajti to je mesarjenje ljudi. To so problemi, ki jih odpira ta današnja razprava. Ki je v resnici veliko širša, kot bi vi hoteli priznati.
Gre za vprašanje ali bomo živeli v normalni državi, kjer bomo spoštovali eden drugega in si prisluhnili in bomo spoštovali pravo, dosledno, vse in brez izjem, mednarodno pravo in slovensko Ustavo. Ali pa se bo z neko ideologijo, z nekim ideološkim konstruktom, z zlorabo pač prava in zlorabo institucij od Ustavnega sodišča do parlamenta pohodilo slovensko Ustavo, preprečilo ljudstvu, da uresniči svojo pravico do neposrednega odločanja, in uvedlo totalitarizem.
Gospe in gospodje, to je zelo realna in na žalost neposredna odločitev, ki je danes pred nami. Ne gre za nobeno manjšino, ne gre za nič drugega, kot gre za ideologijo. In predvsem, gospe in gospodje, gre za nekaj, kar nikoli ne bi smelo biti v taki obliki predmet razprave, za pravice naših otrok, za pravice naših otrok, da živijo v družbi brez ideološke obremenitve, da jih nihče ne bo v šolah posiljeval z neko teorijo spola, tako kot govori tisti učbenik, ki je že pripravljen, da naj si predstavljajo, da se ljubijo svojim prijateljem in podobno, kar je grozljivo, in to je namenjeno osnovnošolcem. Mimogrede, izpostavljati otroke pornografi, je kaznivo dejanje, če še niste tega pogruntali.
In na koncu, se potem, ko se na te stvari opozori, reče, nimate nobenih argumentov. Gospe in gospodje, vi jih nimate. Imate samo neko odločbo, ki je pravno morda veljavna, vsebinsko pa brezpredmetna. Tukaj imamo pa Konvencijo o otrokovih pravicah, ki je zavezujoč akt in se uporablja neposredno v Sloveniji. In temu nimate enega argumenta proti temu, to veste. Imamo Splošno deklaracijo človekovih pravic in vi rečete, nimamo argumentov. Deklaracijo, ki je norma spoštovanja človekovih pravic vse od druge svetovne vojne naprej. Imamo Deklaracijo o otrokovih pravicah z drugim načelom, otrok mora uživati posebno varstvo in nobena pravica ne more biti nad tem, gospe in gospodje. O tem se mi danes pogovarjamo in o tem odločamo. Odločamo pa o usodi vseh nas, o nečem, kar je izjemno pomembno za družbo, in zato je edino pravilno, da se dovoli, da se omogoči, da se ljudje, ljudstvo neposredno potem izreče na referendumu. Vedno ste se sklicevali na ljudstvo.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Čas je potekel.
Imamo dve postopkovni in eno repliko.
Najprej postopkovno, gospod Aleksander Prosen Kralj.

ALEKSANDER PROSEN KRALJ (PS Svoboda): Glejte, moje postopkovno je sledeče: dajte prosim poslanca Grimsa opozoriti, o čem danes sploh debatiramo, o čem sploh govorimo in kaj je današnja tematika.
Včeraj ste me tudi, gospod predsednik, se opravičujem, podpredsednik, ustavili v moji razpravi, ko sem navajal en primer sovražnega govora. To kar pa danes doživljamo tukaj spet ponovno, je pa cel cirkus, zato bi jaz tudi v postopkovnem rad predlagal, da se predsedujoči zamenja. In dajem tudi to na glasovanje.
Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Prav.
Še eno postopkovno imamo, gospa Mojca Pašek Šetinc želi postopkovno.

MOJCA ŠETINC PAŠEK (PS Svoboda): V bistvu bom še

38. TRAK: (NB) – 13.05

(nadaljevanje) enkrat ponovila to, kar sem ponovila že prej. Kolega, podpredsednik Državnega zbora, kolega Krivec, držimo se teme, ki je danes na dnevnem redu, ne pa, da poslušamo nestrpnost s strani kolega Branka Grimsa. Naj se drži teme o kateri danes govorimo, zato tudi jaz še enkrat predlagam, tako kot sem že, da glasujemo o tem, da sejo naprej vodi predsednica Državnega zbora.
Hvala. Se pravi, se strinjam s kolegom Prosenom.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Prav, bomo dali na glasovanje, kasneje. Ima še repliko gospa mag. Urška Klakočar Zupančič.
Izvolite.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Toliko je govora, gospod Grims, o otrokovih pravicah in koristih. Kje ste bil, ko so bili otroci tukaj, tisti, ki res rabijo pomoč? Kje ste bil, ko je osem ur trajala konferenca o otrocih s posebnimi potrebami, otroci, ki živijo v revščini, otroci, ki živijo v nasilju? Kje ste bil? Kje ste bil? Res me zanima. Pa takrat, ko so sem prišli, v Državni zbor. Kje ste bil, gospod Grims? Kje so zdaj te pravice otrok in koristi? Kje?

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.
Postopkovno, gospod Grims.

MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala za besedo.
Glejte, če se nekdo hoče izogniti debati o pravicah otrok, o tem kako jih ščitijo mednarodni akti, se naredi napad, tak smo mu bili ravnokar priča. Gospa Klakočar, mnogo zakonov sem sprejel, tudi z mojim glasom, ki so bili v korist otrok. Nekatere so celo na Levici potem kasneje razveljavili, recimo o brezplačnih obrokih, pa še mnogo drugih, danes se pa kitijo s tem, da jih ponovno vlagajo, ker je čisto sprenevedanje. In predvsem ne dovolim, ne dovolim pa si, da mi tisti, ki ste stali za plakati Smrt, smrt, smrt, tulili tamle zunaj, smrt, ubijte ga, danes poučujete o strpnosti in o tem, da smo karkoli slabega storili…

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Malo miru v dvorani!

Nadaljevanje MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Vi ste tisti, ki ste širili nestrpnost dve leti, sistematično in načrtno. Zaradi vas je tako vzdušje v tej družbi. In danes tisto, kar ste sami dve leti sejali, kažete s prstom na nas in hočete še nam pripisati.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Mir v dvorani!

Nadaljevanje MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): …in prosim, da take debate ne dovoljujete več…

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: …govornik ima besedo, ne vsi ostali.
Kot predsedujoči odrejam 10 minut pavze.
Sejo nadaljujemo 13.17.

39. TRAK (VI)

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Prehajamo v sklepni del razprave, v katerem dobi besedo še predstavnik Vlade, gospod Simon Maljevac, imate besedo. Izvolite.

SIMON MALJEVAC (državni sekretar MSSD): Hvala za besedo. Za začetek bi najprej…

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Samo malo, želi postopkovno? Če je postopkovno?

ALEKSANDER PROSEN KRALJ (PS Svoboda): Ja, gospod, prej sem klical oziroma dal na glasovanje, da se vas zamenja, se pravi, zamenjamo osebo, ki bo vodila to sejo, da bo lahko zagotavljala mir v dvorani. Tako da mislim, da ste preskočili ta moj postopkovni predlog, zato prosim, da ga upoštevate. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Poglejte, Poslovnik tolmači predsedujoči in v tem trenutku sem to jaz. Po posvetu, ki sem ga opravil, zato sem tudi vzel deset minut pavze, tega predloga nisem dolžan dati na glasovanje.
Zato nadaljujemo sejo in besedo ima gospod Simon Maljevac za dopolnitev.

SIMON MALJEVAC (državni sekretar MSSD): Hvala spet za besedo. Uvodoma bi rad nekaj izpostavil, ker sem zelo velikokrat tudi že tekom diskusije in to se tiče področja posvojitev. Ustavno sodišče je odločitev glede posvojitev s strani istospolnih partnerjev že sprejelo. Istospolni partnerji lahko posvojijo danes, lahko bodo posvojili jutri in lahko bodo posvojili naprej, ne glede kaj se zgodi s to novelo Družinskega zakonika. To velja od trenutka odločbe Ustavnega sodišča, tako da nehajmo govoriti, da se na tem področju kaj spreminja, ker se ne. Istospolni partnerji, ki so v partnerski zvezi lahko ta trenutek posvojijo oziroma imajo možnost posvojiti.
Druga stvar, da še enkrat poudarim, Ustava ne dovoljuje razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu, ki odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. Ta novela v zakonodajo zgolj vpisuje tisto, kar izhaja iz dveh odločb Ustavnega sodišča v predpisanem roku 6. mesecev. V tem času lahko istospolni partnerji že sklepajo zakonske zveze in ravno tako se lahko prijavijo za potencialne posvojitelje. To je to.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala predstavniku Vlade.

40. TRAK: (TB) – 13.20

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala predstavniku Vlade.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas določen za razpravo še ni potekel, sprašujem ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati? (Da.) Vidim, da želja je. Prosim za prijavo. Prijavljenih je 54 razpravljavcev, kar pomeni, da je manj kot minuta na razpravljavca, zato ne bo razprave in zaključujem razpravo.
O predlogu sklepa bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali čez pol ure v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda in 22. izredno sejo zbora, ki jo bomo z glasovanjem nadaljevali ob 13.50.

41. TRAK: (AJ)

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora.
Prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev.
Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva, in sicer v okviru nujnega postopka.
Odločamo o vloženih amandmajih. Odločanje bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 28. oktobra 2022, ki je objavljen na e-klopi.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Svoboda k 14. členu pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, 42 jih je glasovalo za, 22 proti.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 22.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k istemu, torej k 14. členu pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, 25 jih je glasovalo za, 44 proti.
(Za je glasovalo 25.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k 18. členu pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, 25 jih je glasovalo za, proti 45.
(Za je glasovalo 25.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k istemu členu, torej 18. pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, 46 jih je glasovalo za, proti 2.
(Za je glasovalo 46.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 24. členu.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, 47 jih je glasovalo za, proti nihče.
(Za je glasovalo 47.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 29. členu.
Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 47, proti nihče.
(Za je glasovalo 47.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k 33. členu pod številko 1. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k istemu členu pod številko 2. brezpredmeten.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 22, proti 50.
(Za je glasovalo 22.) (Proti 50.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 33. členu pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih 72 poslank in poslancev, 45 jih je glasovalo

42. TRAK: (VP) 13.55

(nadaljevanje) za, proti nihče.
(Za je glasovalo 45.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odločamo o amandmaju poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 37. členu.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, 45 je glasovalo za, proti nihče.
(Za je glasovalo 45.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k 41. členu pod številko ena. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k istemu členu pod številko dve brezpredmeten.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 27, proti 45.
(Za je glasovalo 27.)(Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 41. členu pod številko dve.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 46, proti niče.
(Za je glasovalo 46.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

In zdaj odločamo o amandmaju poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 45. členu.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 47, proti nihče.
(Za je glasovalo 47.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Končali smo z glasovanjem o amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka.
Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandmaje k 14., 18., 24., 29., 33., 37., 41. in 45. členu predloga zakona. In zdaj sprašujem kvalificirane predlagatelje ali nameravajo k tem členom vložiti amandmaje. / oglašanje iz dvorane/
Prosim? Imate besedo, gospa Kozlovič in nato gospa Godec. Izvolite.

MAG. TAMARA KOZLOVIČ (PS Svoboda): Hvala.
Torej napovedujem, da bi Poslanska skupina Svoboda vložila dva amandmaja, in sicer k 14. členu. Tukaj sledimo predlogu Poslanske skupine SDS, in sicer smo še bolj razdelali poročanje o učinkih zakona Odboru za zdravstvo. In k 37. členu smo člen samo bolj dodelali, da še bolj zagotavljamo anonimizacijo podatkov. Prosimo za deset minut odmora, da lahko vložimo oba amandmaja.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Izvolite, gospa Godec.

JELKA GODEC (PS SDS): Ja, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke napovedujemo amandma k 14. členu. Gre za to, da spreminjamo dikcijo glede kdo lahko v bistvu opravlja, bom rekla, dodatno program, obseg programa zdravstvene dejavnosti izven svojega delovnega časa, in sicer torej za dodatni obseg programa zdravstvene dejavnosti se lahko opravlja, če zaposleni v svojem rednem delovnem času opravi delo, za katerega je plačan. Tako da ponovno, mislim, lahko prosimo za odmor, da se lahko vložijo amandmaje.
Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali danes, in sicer pol ure po končani 3. točki. Tako da gremo zdaj naprej na glasovanje. Ta točka je prekinjena.

Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v okviru nujnega postopka.
Ker k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmaja, sprejetega na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
In zdaj glasujemo o tem zakonu.
Glasujemo. Navzočih je

43. TRAK: (NB) – 14.00

(nadaljevanje) 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 56, proti nihče.
(Za je glasovalo 56.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem je ta točka dnevnega reda zaključena.

Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika.
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa.
Obrazložitev glasu, gospod Horvat v imenu poslanske skupine.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica, drage kolegice in kolegi.
Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati bo glasovala proti sklepu o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Družinskega zakonika. Zakaj? Med drugim smo se posvetovali tudi s tistimi, ki so kdaj napisali kakšno ustavno odločbo. Na primer, Ustavno sodišče je v svoji odločbi dne 28. 9. 2015, v 51. točki obrazložitve že povedalo, da referenduma ni dopustno razpisati samo v primeru, ko zakon protiustavnost odpravlja neposredno. Če Državni zbor z zakonom sprejme nove določbe, kar ta primer je, ali spremeni določbe, ki niso bile ugotovljene za protiustavne, ter hkrati le posredno tudi odpravi protiustavnost, je referendum o takem zakonu dopusten.
Ustavno sodišče je zapisalo, citiram: »Res je, da sme Državni zbor kot zakonodajalec v okviru svojih pristojnosti avtonomno izbrati način kako in v katerem zakonu bo odpravil protiustavnost, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče ali ESČP. Če to stori – pozor -, če to stori na posreden način, tako da spremeni druge ureditve, ki niso bile ugotovljene kot protiustavne, ali na novo uredi kakšno področje, je to vsekakor izraz njegove zakonodajne svobode, vendar toliko, kot jo ima v takem primeru on, zakonodajalec namreč, jo ima tudi ljudstvo. Zato tako odpravljanje ugotovljene protiustavnosti ne more biti razlog za nedopustitev referenduma.«, konec citata odločbe Ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče je torej v preteklosti že povedalo, da referenduma ni dopustno prepovedati, če zakon spremeni ureditve, ki niso bile ugotovljene kot protiustavne. S to novelo Družinskega zakonika pa spreminjate, kolegice in kolegi, tudi določbe, ki niso bile ugotovljene kot protiustavne. Kot protiustavne so bile namreč ugotovljene zgolj nekatere določbe Zakona o partnerski zvezi, koalicija pa ukinja kar celi zakon, na primer. Gre za prakso Ustavnega sodišča, zato referenduma o tem zakonu ni dopustno prepovedati. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Glasujemo Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 27.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 27.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 22. izredno sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 14.35.

44. TRAK: (TB)

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Spoštovani poslanke in poslanci!
Nadaljujemo s prekinjeno sejo in s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, ki jo nadaljujemo.
Torej, to je tretja obravnava Predloga zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja blaženja posledic nalezljive bolezni Covid-19 na področju zdravstva, v okviru nujnega postopka.
Prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih amandmajih, ki so objavljeni na e-klopi.

V razpravo dajem 14. člen ter amandma Poslanske skupine SDS in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Nihče, ker ne želi razpravljati, zaključujem razpravo pri tem členu.

V razpravo dajem 37. člen ter amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi tukaj kdo razpravljati? (Ne.) Ker ne želi nihče razpravljati tudi pri tem členu, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih.

Najprej odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 14. členu, pod številko ena.
Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 42.
(Za je glasovalo 28.) (Proti 42.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Zdaj pa odločamo o amandmaju Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k istemu členu, torej k 14. členu.
Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče.
(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 37.u členu.
Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče.
(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Končali smo z odločanjem o amandmajih in odločamo o predlogu zakona.
Obveščam vas, da me Vlada oziroma Zakonodajno-pravna služba nista obvestili, da bi bil zaradi sprejetih amandmajev v drugi oziroma tretji obravnavi, predlog zakona neusklajen.

In zdaj glasujemo o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 21.
(Za je glasovalo 47.) (Proti 21.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem je ta točka dnevnega reda zaključena in tudi 22. izredna seja zbora.
Želim vam lep dan in lep vikend!

Seja se je končala 28. oktobra 2022 ob 14.39.