Pravni red EU: avtonomno pravo z načelom primarnosti
EU je edinstvena nadnacionalna politično-gospodarska povezava. Države članice z vstopom sprejmejo in vključijo pravni red EU v svoj nacionalni pravni red. Posledično je pravni red EU poseben mednarodni pravni sistem, ki deluje vzporedno s pravom držav članic.
Pravo EU je sestavljeno iz ustanovitvenih pogodb (t. i. primarne zakonodaje)1 in pravnih aktov, ki jih sprejmejo institucije EU za izvajanje svojih pooblastil, kot so uredbe, direktive, sklepi, priporočila in mnenja (t. i. sekundarna zakonodaja)2 . Pomemben pravni vir so tudi mednarodni sporazumi in sodna praksa organov EU s pravosodnimi pooblastili – to sta Sodišče Evropskih skupnosti in Sodišče prve stopnje.
Razmerje med pravom EU in pravnimi redi držav članic ponazarjajo tri načela:
- primarnost prava EU, kar pomeni, da v primeru odstopanj med pravilom, sprejetim na ravni EU, in pravilom, vsebovanim v pravnem redu države članice, prevlada pravo EU;
- neposredna uporaba prava EU pomeni, da akti institucij EU lahko neposredno veljajo brez nadaljnjih aktov držav članic;
- avtonomnost prava EU pa pomeni, da je izoblikovan pravni sistem EU neodvisen od prava, ki velja znotraj samih držav članic, kar pomeni, da so predpisi EU veljavni v vseh državah članicah in zahtevajo prilagoditev vseh neskladnih predpisov v nacionalnih zakonodajah.
S tem razmerjem se zagotovi lažje izvajanje politik EU, kar se nanaša samo na področja, kjer so države članice prenesle suverenost na EU. To so področja enotnega trga, okolja, prometa, ne pa področja, kot sta socialna in davčna politika.
1Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije in drugi akti, ki urejajo ustanovitev in delovanje EU, so dostopni na portalu EUR-Lex.
2Zakonodajo EU je mogoče spremljati na portalu EUR-Lex.