Vloga državljanov

Volitve poslancev

Najbolj neposredno vplivajo državljani na sestavo Državnega zbora na (rednih ali predčasnih) parlamentarnih volitvah, ko podeljujejo mandat poslancem in političnim strankam, v katere so poslanci praviloma združujejo.

Predstavniki zainteresiranih javnosti so lahko neposredno navzoči na sejah Državnega zbora in sejah delovnih teles ob predhodni najavi, a v okviru prostorskih zmožnosti in na način, ki ne ovira dela poslancev, ter ob spoštovanju Pravil o notranjem redu v Državnem zboru. 

Predstavnikom medijev je omogočeno, da so navzoči tako na sejah Državnega zbora kot tudi na sejah delovnih teles. Novinarjem so na voljo vsa informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov Državnega zbora ter vsa obvestila, poročila, glasila in druge publikacije, ki jih izdaja Državni zbor.

Javnost delovanja Državnega zbora

Javnost dela je eno najpomembnejših načel delovanja najvišjega zakonodajnega organa, saj – še posebej z obveščanjem o obravnavi zadev na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles – zagotavlja obveščenost državljanov in transparentnost postopkov, kar predstavlja pomemben vidik načela pravne države in zaupanja kot takega. 

Delo Državnega zbora in njegovih delovnih teles je javno, razen če Državni zbor ali delovno telo obravnava gradivo, ki vsebuje tajne podatke oziroma druge podatke, ki so varovani na podlagi zakona. Državni zbor redno obvešča javnost o svojem delu prek različnih obvestil za javnost, poročil o delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles, preko drugih publikacij, izjav za medije ter objav na spletnem portalu Državnega zbora. 
Predlogi aktov, ki jih obravnava Državni zbor, so v celoti (z izjemo varovanih podatkov) objavljeni na spletnem portalu. Sprejeti zakoni in drugi akti Državnega zbora, ki jih sprejme Državni zbor, pa se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Državni zbor lahko sklene, da bo seja ali del seje potekal brez navzočnosti javnosti, tudi če ne obravnava gradiva, zaradi katerega bi morala seja potekati brez navzočnosti javnosti, obstaja pa utemeljeno pričakovanje, da bodo v razpravi izpostavljena vprašanja, zaradi katerih bi morala seja potekati brez navzočnosti javnosti.

Pravica do vlaganja peticij

Ustava v 45. členu določa, da ima vsak državljan pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena. Peticije, vloge in pritožbe, naslovljene na Državni zbor, najprej strokovno pregleda pristojna služba, ki pripravi ustrezne podlage za delo komisije, ki je pristojna za obravnavo peticij. Ta komisija nato obravnava prispele peticije in druge predloge državljanov ter o tem obvešča pristojna delovna telesa Državnega zbora ter različne državne organe, ki jim predlaga različne ukrepe za učinkovito uresničevanje pravic, dolžnosti in pravnih interesov državljanov.

Državljani lahko Državnemu zboru neposredno predlagajo spremembo ustave ali vložijo predlog zakona. Navedeno opredeljuje Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI), in sicer v členih 57– 59.

Najmanj 30 tisoč volivcev lahko da predlog za začetek postopka za spremembo ustave (takšen predlog lahko poda tudi najmanj 20 poslancev Državnega zbora ali Vlada). V predlogu mora biti navedeno, v čem in kako naj se ustava spremeni, navedeni pa morajo biti tudi razlogi za spremembo. Predlogu volivcev mora biti priložen osnutek ustavnega zakona o spremembi ustave ter podpisi najmanj 30 tisoč volivcev.

Najmanj 5 tisoč volivcev lahko predloži Državnemu zboru predlog zakona, ki mora vsebovati sestavine, določene v Poslovniku Državnega zbora (naslov zakona, uvod, besedilo členov in obrazložitev). Predlogu morajo biti priloženi podpisi najmanj 5 tisoč volivcev.

Pobudo volivcem za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo ustave oziroma predloga zakona lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov, pri čemer mora pobudnik o tem obvestiti predsednika Državnega zbora ter obvestilu priložiti tudi predlog akta, o katerem bo tekel postopek.

Rok za zbiranje podpisov volivcev v podporo predlogu je določen z zakonom, in sicer traja 60 dni. Volivec da svojo podporo predlogu s podpisom na obrazcu, ki ga določi ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice. Volivec lahko da podporo s podpisom posameznemu predlogu samo enkrat. 

Predlog za začetek postopka za spremembo ustave oziroma predlog zakona pošlje Državnemu zboru predstavnik volivcev. V primeru predloga za spremembo ustave je treba predlog predložiti Državnemu zboru najkasneje v 30 dneh po preteku roka, določenega za zbiranje podpisov volivcev za podporo (173. člen Poslovnika), prav tako se za predložitev predloga zakona smiselno, na podlagi pravil razlage, načela pravne varnosti in parlamentarne prakse, upošteva enak, torej 30-dnevni rok.

Od podane pobude je možno odstopiti, s čimer se postopek zaključi.
Prav tako pa je možno tudi, da predstavnik volivcev predlog akta z ustreznim številom podpisov predloži Državnemu zboru še pred zaključkom 60-dnevnega roka.

Predlog akta s potrebnimi podpisi podpore se v Državni zbor vloži s posebnim dopisom, naslovljenim na predsednika Državnega zbora.

 

Najmanj 40 tisoč volivcev lahko (pod pogojem, da pobudnik zahteve v sedmih dneh po sprejetju zakona obvesti o svoji pobudi predsednika Državnega zbora na način, ki je določen v 16. členu Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi; ZRLI) zahteva, da Državni zbor razpiše zakonodajni referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel. Rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi je petintrideset dni. 
Če je pobuda vložena v skladu z zakonom (pravočasnost vložitve, upravičeni pobudnik, najmanj 2500 podpisov podpore, referendumsko vprašanje v skladu s 16.c členom ZRLI ter ne gre za zadevo, o kateri referenduma ni dopustno razpisati), predsednik Državnega zbora v sedmih dneh po njenem prejemu obvesti o dani pobudi ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. Zahtevo volivcev lahko vloži pobudnik najpozneje v sedmih dneh po preteku roka za zbiranje podpisov volivcev.
S spremembo Ustave 2013 se je namesto potrditvenega uvedel zavrnitveni model zakonodajnega referenduma: zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. 
 

Referendum o spremembi ustave

Z referendumom o spremembi ustave državljani odločajo o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel Državni zbor, ne glede na obseg in pomen njenih sprememb. 
Državni zbor mora razpisati takšen referendum, če to zahteva najmanj 30 poslancev. Ti lahko vložijo zahtevo šele po sprejetju spremembe ustave, vendar pred njeno razglasitvijo v Državnem zboru. 
Sprememba ustave je na referendumu potrjena, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev. Državni zbor je vezan na izid referenduma in dve leti po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti akta o spremembi ustave, ki bi bil v nasprotju z odločitvijo volivcev. 

Referendum o spremembi ustave lahko zahteva le najmanj 30 poslancev, in sicer v sedmih dneh po sprejetju ustavnega zakona o spremembi ustave.

 

Referendum o mednarodnih povezavah

Ustava v 3.a členu določa, da se volivci lahko vnaprej izjavijo o prenosu izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo, ki se ureja z mednarodno pogodbo.
Tak referendum lahko razpiše Državni zbor po lastni odločitvi, na predlog Vlade, najmanj desetih poslancev ali poslanske skupine. Predlog se lahko vloži najpozneje do začetka druge obravnave predloga zakona o ratifikaciji mednarodne pogodbe v Državnem zboru, o predlogu pa Državni zbor odloči v 30 dneh in z večino glasov vseh poslancev.

O predlogu za razpis referenduma o mednarodnih povezavah odloči Državni zbor v 30 dneh in z večino glasov vseh poslancev.

 

Posvetovalni referendum

Državni zbor lahko na svojo pobudo razpiše tudi posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane, pri čemer pa ni vezan na izid takšnega referenduma. Posvetovalni referendum se razpiše na celotnem območju države ali na določenem ožjem območju, kadar vprašanje zadeva samo prebivalce tega ožjega območja.     
      

 

 

Vpliv državljanov na delo poslancev je omogočen tudi prek instituta poslanskih pisarn, ki jih poslanci ustanovijo v posameznih volilnih enotah. Poslanci so v poslanskih pisarnah ob določenih dneh na voljo vsem zainteresiranim, ki lahko po tej poti poslancem neposredno pojasnijo svoje poglede ter jim posredujejo različne pripombe in pobude. 

Splošna in enaka volilna pravica polnoletnih državljanov Republike Slovenije pri volitvah poslancev v Državni zbor, načelo javnosti delovanja Državnega zbora, pravica do vlaganja peticij in drugih pobud splošnega pomena na Državni zbor, ljudska iniciativa – najmanj 30 tisoč volivcev za spremembo ustave ali 5 tisoč volivcev za spremembo zakona, zahteva najmanj 40 tisoč volivcev za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma in zahteve po drugih vrstah referendumov – to so najpomembnejše oblike delovanja, s katerimi lahko državljani vplivajo na delo Državnega zbora. S svojimi pobudami lahko na delo Državnega zbora vplivajo tudi prek poslancev, ki delujejo v poslanskih pisarnah v posameznih volilnih enotah.

Peticije, vloge in pritožbe, naslovljene na Državni zbor, se posredujejo Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti.