Republika Slovenija je s članstvom v Evropski uniji (EU) leta 2004 prevzela številne pravice in obveznosti ter se zavezala k spoštovanju pravnega reda EU.
Pravni red EU se ves čas spreminja, razvija. Posebno vlogo pri tem imajo Evropska komisija, predlagateljica zakonodaje, ter Svet EU in Evropski parlament, ki sta zakonodajni instituciji.
Vlogo nacionalnih parlamentov držav članic pri sprejemanju zakonodaje EU je okrepila Lizbonska pogodba, vendar postopek sprejemanja evropske zakonodaje v posameznih državah članicah poteka različno.
V ta proces je aktivno vključen tudi Državni zbor kot najvišji predstavniški in zakonodajni organ v Republiki Sloveniji, ki se v skladu z Ustavo Republike Slovenije in Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije opredeljuje do predlogov zakonodajnih aktov EU.
1Ustava Republike Slovenije v 3.a členu določa, da se zakon, s katerim se med Državnim zborom in Vlado uredijo razmerja v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prinese izvrševanje dela suverenih pravic, sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.
2Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije je bil sprejet v letu 2004 tik pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo (Uradni list RS, št. 34/04 z dne 8. 4. 2004), nato pa še trikrat noveliran (Uradni list RS, št. 43/10, 107/10 in 30/15).