Zdravljica

Besedilo slovenske himne je sedma kitica pesmi največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna Zdravljica, melodija pa je iz istoimenske zborovske skladbe skladatelja Stanka Premrla. Prešernova Zdravljica je bila prvič objavljena v Kmetijskih in rokodelskih Novicah leta 1848. V Skupščini Socialistične republike Slovenije je bila kot himna prvič (spontano) zapeta 27. septembra 1989.

Sedma kitica se glasi:

Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočákat' dán,
da kóder sónce hódi,
prepír iz svéta bó pregnán,
da roják
prost bo vsák,
ne vrág, le sósed bo meják.

Dokument, Originalni zapis Zdravljice (hrani NUK)

Originalni zapis Zdravljice, hrani NUK.

 

Zdravljico je nekdanja  Skupščina republike Slovenije kot slovensko himno sicer uzakonila 29. marca 1990, torej že pred osamosvojitvijo.  Pol leta prej - 27. septembra 1989 - pa je bil sprejet XII. amandma k ustavi SR Slovenije v Skupščini Socialistične republike Slovenije, v njem pa je bilo zapisano naslednje določilo: "Himna Socialistične republike Slovenije je »Zdravljica«". 
 

Dva predloga za slovensko himno

Izvršni odbor Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (IO RK SZDL) je 24. oktobra 1972 dal v javno razpravo temeljne kriterije za izbor slovenske himne. V široko javno razpravo (javnost je bila o tem obveščena novembra 1972, predlogi so bili javno predvajani na RTV) je dal predlog pesmi, ki bi prišle v poštev kot slovenska himna: "Naprej zastave slave" (glasba Davorin Jenko, besedilo Simon Jenko), "Zdravljica" (besedilo France Prešeren, glasbena priredba Stanko Premrl; kot himna naj bi se pela in igrala le zadnja kitica) in "Naša zemlja" (glasba Marjan Kozina, besedilo Mile Klopčič). Razprava in stališča delovne skupine (v sestavi Tone Fajfar (predsednik), dr. Dragutin Cvetko, Jože Globačnik, Samo Hubad, Marjan Javornik, Mile klopčič, Miloš Poljanšek, dr. Miha Potočnik, Slavko Pregl, Marjan Vodopivec in Jelo Gašperšič) so pokazala, da prideta v poštev pesmi "Naprej zastave slave" ter "Zdravljica".

V razpravi je bila zlasti med mladimi, pedagoškimi delavci, člani pevskih zborov in številnimi zborovodji, v številnih društvih, pa tudi med posamezniki dana precejšnja podpora predlogu, da bi bila slovenska himna Prešernova "Zdravljica". Pomisleki so bili v glavnem le v zvezi s težko spevnostjo.

Leta 1974 je bila sprejeta ustava Socialistične republike Slovenije, v 10. členu pa je bilo zapisano: "Socialistična republika Slovenije ima himno, ki jo določa zakon."

Šele 20. junija 1975 sta na skupni seji nadaljevala razpravo Izvršni odbor in Predsedstvo RK SZDL Slovenije in predlagala, da naj bi bila osnova za slovensko himno melodija "Naprej zastave slave", ne pa tudi besedilo, ki je bilo po mnenju razpravljavcev neustrezno. Sprejet pa je bil dogovor, da naj se do sprejema Zakona o himni v javnosti še naprej uporablja "Naprej zastave slave".

8. junija 1976 je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sprejel predlog za izdajo Zakona (PDF 367 KB) o himni SR Slovenije. Po tem predlogu naj bi bila slovenska državna himna "Naprej zastave slave". Skupščinski zbori so 12. junija 1976 predlog obravnavali, vendar je bil zaradi pomislekov v zvezi z besedilom v Zboru združenega dela predlog zavrnjen.

Pol leta kasneje – 20. januarja 1977 – je Republiški komite za kulturo in znanost predlagal, da naj SZDL sama objavi ali naroči novo besedilo himne na glasbo Davorina Jenka "Naprej zastave slave".

Predsedstvo SR Slovenije je 24. januarja 1979 podprlo predlog Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da vnovič začne postopek z enakim predlogom zakona (s prvo in drugo kitico Simona Jenka "Naprej zastave slave") kot leta 1976. 15. marca 1979 je bil pripravljen nov predlog zakona (PDF 1,02 MB). Svet za kulturo je 4. junija 1979 sprejel stališče (PDF 1,02 MB), da naj se predlog začasno odloži.

Ustanovitev delovne skupine

Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je 13. januarja 1982 poslal RK SZDL Slovenije dopis v katerem predlaga (PDF 1,02 MB) obnovitev javne razprave o slovenski državni himni. Po tem predlogu naj bi bila himna predzadnja kitica Prešernove "Zdravljice", ki jo je uglasbil Ubald Vrabec. 25. januarja 1982 je predlog obravnaval Izvršni odbor Predsedstva RK SZDL Slovenije in predlagal, da naj bi sprožili razpravo v Svetu za kulturo. 28. januarja 1982 je tako Sekretariat Sveta za kulturo dal pobudo in smernice za začetek postopka za novo slovensko himno. Predlagal je tudi, da naj se delovna skupina, imenovana leta 1973, ki je imela nalogo pripraviti predlog za novo himno, kadrovsko izpopolni in ponovno aktivira. Delovno skupino so sestavljali: Bojan Adamič, dr. Marijan Brecelj, Vilma Bukovec, dr. Dragotin Cvetko (predsednik), Samo Hubad, Primož Kuret, Uroš Mahkovec, Stane Markič, Marko Munih, Andrej Rijavec, Alenka Saksida, Mirko Šlosar in Ivanka Vrbančič.

Detajl freske: France Prešeren v družbi Andreja Smoleta in Matije Čopa

France Prešeren v družbi Andreja Smoleta in Matije Čopa, freska Slavka Pengova v preddverju velike dvorane Državnega zbora.

 

12. julija 1982 je Sekretariat Sveta za kulturo na 87. seji obravnaval problematiko (PDF 406 KB) v zvezi z novo slovensko himno, kjer je menil, da bi bilo smotrno ostati pri doslej izoblikovanem predlogu, da bi bila osnova zanjo besedilo iz Prešernove "Zdravljice", za glasbo pa bi bilo najprimerneje iti v javni razpis ter na njem zagotoviti udeležbo vseh najuglednejših slovenskih skladateljev.

1. marca 1985 je dr. Vladimir Bračič predlagal (PDF 406 KB), da nejasnosti naredijo konec, in da zato Predsedstvo Skupščine SR Slovenije aktivira nekdanji predlog (PDF 96,7 KB) RK SZDL Slovenije, da se za himno SR Slovenije z zakonom razglasi "Naprej zastave slave".

19. maja 1988 je Jože Pretnar dal pobudo (PDF 225 KB), da se za slovensko himno izbere "Naprej zastave slave" in ne "Zdravljice" zaradi zgodovinskih razlogov, opirajoč se predvsem na čase NOV.

Himna postane Zdravljica

Skupščina SRS je 27. septembra 1989 (PDF 409 KB) sprejela in razglasila amandmaje k slovenski ustavi (PDF 4,2 MB) iz leta 1974, s čimer je zakoličila slovensko osamosvajanje. Ustavni amandma XII (PDF 2,95 MB) določa v 1. členu: »Himna Socialistične republike Slovenije je Zdravljica.« Že čez pol leta (predlog 7. 2. 1990 (PDF 3,33 MB)), 29. marca 1990, je skupščina RS (stališča strokovnih skupin - 6. 2. 1990 (PDF 3,56 MB), predlog zakona o himni - 22. 2. 1990 (PDF 339 KB)) sprejela kratek zakon o himni Republike Slovenije (PDF 108 KB), ki je začel veljati 24. aprila 1990 tega leta. V 1. členu piše: »Ta zakon določa besedilo in melodije himne Republike Slovenije 'Zdravljica' ter njeno uporabo.« V 4. pa: »Besedilo himne Republike Slovenije je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna 'Zdravljica', melodija pa iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla.«

Zdravljico je Skupščina Republike Slovenije sprejela pred slovensko osamosvojitvijo, kar je bilo le eno od številnih simbolnih dejanj v smeri uveljavljanja slovenske narodne samobitnosti.

Petje Zdravljice v veliki dvorani Državnega zbora ob razglasitvi rezultatov plebiscita

Petje Zdravljice ob razglasitvi rezultatov plebiscita, 26. december 1990

 

Ustava Republike Slovenije, ki je bila sprejeta 23. decembra 1991, je v 6. členu določila: "Himna Slovenije je Zdravljica." Ustava v istem členu tudi pravi: "Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon." Na tej podlagi je Vlada že 27. 2. 1992 določila predlog zakona (PDF 1,08 MB), Državni zbor pa je šele 20. 10. 1994 sprejel Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije (PDF 849 KB) ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list 67/1994). 

Zakon v 5. členu določa: "Himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna "Zdravljica", na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla." Izvajanju himne je namenjeno celotno četrto poglavje zakona (členi od 20 do 24).

Februarja leta 1995 je ZRC SAZU opozoril na napake (PDF 121 KB) v notnem zapisu (PDF 79,1 KB), ki je sestavni del besedila zakona. Maja istega leta je bil v Odboru Državnega zbora za notranjo politiko in pravosodje pripravljen predlog za spremembo (PDF 76,5 KB), ki pa kasneje ni bil obravnavan in sprejet.

Dokument: Notni zapis v Uradnem listu 1994Dokument: Popravljeni notni zapis Muzikološkega inštituta ZRC SAZU

Notni zapis v Uradnem listu 1994                                                          Popravljeni notni zapis Muzikološkega inštituta ZRC SAZU

 

1. maja 2004 je Republika Slovenija postala članica Evropske unije. Z zastavo in himno Evropske unije izkazuje Republika Slovenija svoje članstvo v Evropski uniji. Uporabo zastave in himne Evropske unije v Republiki Sloveniji ureja Uredba o uporabi zastave in himne Evropske unije v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 38/2004).

Leta 2011 je skupina 27 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom v Državni zbor vložila predlog Zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi. Državni zbor je predlog obravnaval na 29. redni seji 15. 6. 2011 kot 16. točko dnevnega reda. Predlog na glasovanju ni bil sprejet: navzočih je bilo 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 40.

 

 

Uporabljeno gradivo arhiva Državnega zbora, za pomoč pri pripravi se zahvaljujemo arhivistki Nataši Mlinarič.