Velja govorjena beseda.
GOVOR PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA IGORJA ZORČIČA
NA POSVETU »VREDNOTE DRUŽBE ZNANJA:
VKLJUČUJOČ, VAREN IN SPODBUDEN ŠOLSKI PROSTOR«
Ljubljana, 14. septembra 2020
Spoštovani gospe in gospodje,
lep pozdrav, tudi vsem, ki nas spremljate prek sodobnih informacijskih tehnologij – torej prav prek možnosti, ki jih je omogočil razvoj znanja.
Znanje se nenehno razvija, nadgrajuje, tudi spreminja, a z njim se razvijajo in spreminjajo tudi družba in njene vrednote. Slednje so nam v zadnjih mesecih, ko se svet sooča z epidemijo novega korona virusa, nastavile ogledalo in sprožile prevpraševanje našega dosedanjega pogleda na posamezna družbena vprašanja. Eno teh je tudi šola, šolski prostor in izobraževanje, zato pozdravljam tako za današnji posvet izbrano tematiko.
V predhodnem letu smo v Sloveniji pomenu znanja namenili veliko pozornosti, saj je bilo leto 2019 v znamenju praznovanja stoletnice ustanovitve ljubljanske univerze. Prav tako smo lani pozno spomladi obeležili tudi 20-letnico podpisa t. im. Bolonjske deklaracije, ki so jo leta 1999 podpisali ministri za izobraževanje iz 29 evropskih držav. Kot je bilo poudarjeno ob obeležitvi, je bil cilj teh sprememb predvsem poučevanje tistih znanj in takšnih kompetenc, ki jih evropsko gospodarstvo potrebuje v tekmi na globalnem trgu, z ukrepi, ki naj bi tesneje povezali znanstveno-raziskovalno dejavnost, ki poteka na univerzah, in industrijo. Deklaracija je oblikovala tudi vseevropski sistem kreditov in točkovanj, ki naj bi omogočil primerljivost diplom in olajšal prehajanje študentov in profesorjev med različnimi univerzitetnimi okolji v prostoru med Lizbono in Vladivostokom. Vse to naj bi sčasoma vodilo v oblikovanje Evrope kot družbe znanja, pripravljene na veliko konkurenčno soočenje z vzhodno Azijo in Severno Ameriko.
Navedeni poudarki morda presegajo današnjo temo. A izpostavljam jih zato, ker se ob pripravi na ta posvet nisem mogel ogniti misli, da se pomen družbe znanja morda bolj intenzivno izpostavlja v višjih stopnjah izobraževanja. Menim namreč, da bi morali biti temelji družbe znanja vzpostavljeni že v okviru osnovnošolskega izobraževanja. Prav slednje je eno ključnih obdobij v našem življenju, v katerem prevzemamo in utrjujemo družbene vrednote, a le ob ustreznih pogojih in če je šolski prostor vključujoč, varen in spodbuden.
Tu je mogoče potegniti vzporednico tudi z drugimi družbenimi sistemi, npr. z zakonodajno vejo oblasti oziroma Državnim zborom.
Parlament je katalizator družbenega konflikta, ki v parlament vstopa v obliki zahtev, pobud ali predlogov in se nato v parlamentarni razpravi obravnava in preizkuša z argumenti in kontra argumenti, na koncu pa v primeru odločitev (npr. sprejem zakona) doživi svoj epilog, v primeru nesprejete odločitve pa se vrača nazaj v družbo. Konflikt in odločanje sta imanentni fazi parlamentarnega postopka, zato je ključnega pomena, da poslanci, ki pri tem sodelujejo, ravnajo v skladu s pričakovanimi etično-moralnimi pravili, ki stremijo k temu, da se družbeni konflikt gladi, ne pa zaostruje, in da njihove odločitve zasledujejo širši družbeni interes, ne partikularnega ali celo osebnega. Tudi za parlament je pomembno, da je glede na opisano specifiko kar seda vključujoč, varen in spodbuden, če naj kvalitetno opravlja svojo funkcijo, njegove odločitve pa uživajo potrebno legitimnost.
Ponosen sem, da se je po 17 letih razprav pred nekaj meseci tudi Državni zbor pridružil skorajda polovici parlamentov držav članic EU s sprejetimi posebnimi etičnimi kodeksi za poslance.
Imel sem to čast, da sem bil s strani mojega predhodnika in vodij poslanskih skupin zaprošen, da vodim delovno skupino za pripravo predloga kodeksa, na koncu pa še to čast, da sem bil izvoljen za predsednika Državnega zbora in sem predlog kodeksa predložil v odločanje kolegiji predsednika Državnega zbora. Podrobnejši uvid v številne različice in usklajevanja, ki niso bila enostavna, nas je privedel do oblikovanja petih temeljnih načel: ugled in integriteta, lojalnost, pravičnost in poštenost, odgovornost (tudi okoljska) ter dostojnost in spoštljivost. Kodeks velja za vse poslance, nespoštovanje načel kodeksa pa je nečastno.
Kodeks zapoveduje družbeno sprejemljivo ravnanje poslancev kot predstavnikov ljudstva. Gre za skupek načel in pravil, ki se jih morajo poslanke in poslanci držati zato, da navzven krepijo ugled Državnega zbora, njegovo integriteto in zaupanje v njihovo lastno delo. Od politikov in predvsem oseb na javnih funkcijah se namreč pričakujejo visoki standardi ravnanja in razprave. S tem etična načela in pravila pripomorejo k večji legitimnosti parlamentarnih odločitev. Navznoter pa načela in pravila pripomorejo preprečevanju osebnih konfliktov med poslanci, s tem pa tudi k uspešnejšemu glajenju družbenega konflikta.
Spoštovani,
poslanke in poslanci smo zaradi narave funkcije in svojega dela morda najbolj podrobno na očeh javnosti, a odgovornost za etično ravnanje pravzaprav položena v naročje vsakega izmed nas. Vsi, posamezniki, skupine in družba, si moramo prizadevati za spoštovanje temeljnih družbenih vrednot in spoštovati in krepiti etična pravila, če želimo biti uspešni pri svojih aktivnostih, pa naj bo to sprejemanje odločitev v parlamentu ali osvajanje znanja v šoli.
Spoštovani,
bodimo pozorni, čuječni, ozaveščeni in, če si lahko izposodim vodilno misel letošnje, že 11. vseslovenske prostovoljske akcije »Dan za spremembe 2020«, katere del je tudi ta posvet, prizadevajmo si za »dobro za planet in ljudi«.
Hvala organizatorjem za povabilo, da sprejmem častno pokroviteljstvo tega posveta ter za priložnost nagovora. Verjamem, da bodo preostale današnje predstavitve in razprava pripomogle pomembno osvetliti in tudi izboljšati možne pristope, kako spodbuditi, negovati in varovati tako pomembno vrednoto, kot je vključujoč, varen in spodbuden šolski prostor.
Želim vam uspešen dan in se zahvaljujem za vašo pozornost.
več o tem
