Uradni obisk predsednika Državnega zbora na Madžarskem

Datum objave: 23.11.2017

Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je bil na povabilo predsednika Državnega zbora Madžarske dr. Lászla Kövérja 23. in 24. novembra 2017 na uradnem obisku na Madžarskem.

Foto: MTI, Soós Lajos

Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je bil na povabilo predsednika Državnega zbora Madžarske dr. Lászla Kövérja 23. in 24. novembra 2017 na uradnem obisku na Madžarskem. V delegaciji predsednika Državnega zbora sta bila poslanca dr. László Göncz (Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti) in Franc Laj (Poslanska skupina nepovezanih poslancev).

V četrtek, 23. novembra 2017, je predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza z delegacijo v Budimpešti sprejel predsednik Državnega zbora Madžarske dr. Lászlo Kövér. Po pogovoru je bila izjava za javnost, na kateri sta oba predsednika povedala, da sta se v pogovorih dotaknila predvsem dvostranskih odnosov in stanja na področju varstva obeh narodnih skupnosti. Sogovornika sta se strinjala, da so odnosi med državama na visoki ravni, prav tako sta izrazila zadovoljstvo nad napredkom pri urejanju življenjsko pomembnih vprašanj narodnih skupnosti. Predsednika sta izmenjala tudi poglede na nekatere ključne aktualne mednarodne teme, zlasti glede prihodnost Evropske unije.

V okviru izmenjave uradnih protokolarnih daril med obema predsednikoma je predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez madžarskemu kolegu izročil cepič trte z mariborskega Lenta. Predsednik madžarskega Državnega zbora László Kövér se je zahvalil za izjemno darilo in ga predal predstavnikom vinorodnega okoliša iz Szekszárda, v katerem bodo posadili in negovali potomko najstarejše vinske trte na svetu. Predsednik Kövér je ob koncu slovesnosti predsedniku dr. Brglezu izročil izbor vin madžarskega Državnega zbora in knjigo.

Predsednik Državnega zbora se je srečal tudi z ministrom za zunanje zadeve in trgovino Madžarske Pétrom Szijjártóm ter z županom Budimpešte Istvánom Tarlósem.

***

Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je v okviru uradnega obiska na Madžarskem predaval na Univerzi Eötvös Loránd (tudi ELTE), kjer je prisotnim spregovoril na temo vloge in razvoja mednarodnih norm v kontekstu krize t.i. globalnega upravljanja (global governance). Omenjena univerza predstavlja najstarejšo in največjo univerzo na Madžarskem, pa tudi eno najbolj spoštovanih institucij visokošolskega izobraževanja v državi ter redno gosti ugledne predavatelje iz Evrope in sveta.

Dr. Brglez je uvodoma izpostavil, da se mu kot akademiku, ki danes deluje tudi kot visoki politični funkcionar, ob tovrstnih predavanjih v sklopu uradnih obiskov pogosto zastavlja vprašanje avtonomije univerze, ki ga sam razume kot izjemno pomembnega za učinkovito in korektno sodelovanje med akademskim in političnim svetom ter med teorijo in prakso. Dejal je, da je sam že od nekdaj zagovornik intenzivnejšega sodelovanja med obema svetovoma, a poudaril, da se morata hkrati oba zavedati, kdaj delovati ločeno in kdaj iskati sinergije – namreč, medtem ko je temeljni namen univerze brezkompromisna kritika, politika brez kompromisa ne more obsta(ja)ti. Akademski in politični svet se morata zato po njegovem mnenju, ne glede na obravnavano tematiko, srečati na »trdnih mostovih« in ne drug drugemu vdirati v lastne avtonomne prostore.

V nadaljevanju je dr. Brglez globalno upravljanje, ki ga zaznamujejo procesi, v katerih posamezniki in institucije, tako javne kot zasebne, upravljajo skupne zadeve, opredelil kot jasno posledico globalizacije. Dejal je, da se je globalno upravljanje razvilo kot odgovor na stanje t.i. kompleksne soodvisnosti, v kateri so države preko vstopa v mednarodne organizacije in režime samoomejile lastno suverenost, da bi s tem lažje naslovile aktualne skupne izzive ter spodbujale globalne javne dobrine, kot so spoštovanje človekovih pravic, varovanje okolja ter zagotavljanje človekove varnosti. Po njegovem mnenju mednarodne norme, tako formalne kot neformalne, igrajo ključno vlogo, saj odsevajo skupne vrednote, ki zagotavljajo nujno potrebno legitimnost sistema globalnega upravljanja. Hkrati je izpostavil, da je odnos med normami in globalnim upravljanjem vzajemen, saj je slednje v zadnjih dveh desetletjih korenito spremenilo naše razumevanje mednarodnega pravnega reda – od načina implementacije mednarodnih norm, ki ni več osredotočen zgolj na meddržavne sodne postopke, pa vse do vstopa pomembnih nedržavnih akterjev v procese nastajanja in uveljavljanja mednarodnega prava.

Dr. Brglez je obenem izrazil tudi zaskrbljenost nad trenutno situacijo, v kateri postajajo skupni izzivi človeštva vse bolj pereči, kriza globalnega upravljanja pa, protislovno, vse globlja. Kot primere slednjega je izpostavil nezmožnost institucij globalnega upravljanja pri izpolnjevanju njihovega temeljnega poslanstva, umik velesil iz nekaterih normativnih okvirov globalnega upravljanja ter vse pogostejšo prevlado nacionalnih interesov v ključnih trenutkih, ko bi mednarodna skupnost najbolj potrebovala skupne pristope in rešitve. Kot najbolj zaskrbljujočo je izpostavil vse šibkejšo zavezanost držav k mednarodni vladavini prava, ki po njegovem mnenju predstavlja ključen element globalnega upravljanja. Z ozirom na slednje je nanizal več primerov – od problema vse pogostejšega nespoštovanja odločb Evropskega sodišča za človekove pravice do zavračanja odločitev mehanizmov mirnega reševanja sporov, kot je na primer arbitražna odločba v slovensko-hrvaškem mejnem sporu.

Po mnenju dr. Brgleza se je tem nevarnim trendom treba upreti z odločnimi koraki, saj mednarodna skupnost – z njo pa tudi vsaka država in družba zase – drugače ne bo uspela pravočasno nasloviti skupnih izzivov. Reformo arhaičnih institucij, upor proti vzpenjajočem se nacionalizmu ter spodbujanje in zavezanost k vladavini prava je izpostavil kot bistvene prve korake, katerih uresničitev pa bo po njegovem mnenju odvisna tako od inovativnih predlogov akademskega sveta kot potrebne politične volje odločevalcev.

***

Zvečer se je v prostorih Veleposlaništva Republike Slovenije med drugim srečal s predstavniki slovenske skupnosti.

***

Predsednik Državnega zbora se je v petek, 24. novembra 2017, zjutraj v Državnem zboru Madžarske udeležil konference ob 25. obletnici slovensko-madžarskega sodelovanja pri varstvu manjšin. Med drugim je dejal:

"Sporazum je namreč zasnovan na treh temeljih. Obema manjšinama namreč zagotavlja: a) pravico do priznanja, b) pravico obstoja in c) pravico do pripadnosti določeni narodni manjšini. Pravica do priznanja pomeni, da je vsaka družbena skupina, ki ima drugačna narodna obeležja, kot jih ima večinsko prebivalstvo, priznana kot posebna etnična skupina. Pravica do obstoja, pomeni, da se oblasti na različnih nivojih morajo vzdržati ukrepov nasilne asimilacije. Preprečevati morajo diskriminatorna dejanja, sočasno pa morajo ustvarjati pogoje za ohranjanje identitete narodnih manjšin. Pravica do pripadnosti pa pomeni, da se pripadnik narodne manjšine svobodno odloča (zasebno in v javnosti) o pripadnosti točno določeni narodni manjšini.

Poleg naštetega je sporazum omogočil, da se je med narodoma, ki se zaradi železne zavese skorajda nista poznala, razmahnilo bogato kulturno, znanstvenoraziskovalno, gospodarsko in politično sodelovanje. Umestitev obeh manjšin v nacionalni korpus je tako pomenila, da smo vzpostavili solidne temelje za medsebojno spoznavanje, sodelovanje in zaupanje. Tri nujne zadeve, ki krepijo odnose med sosednjima državama, hkrati pa med pomembnima partnericama v Evropski uniji."

Preberite govor v celoti.

***

Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez se je dopoldan srečal tudi s predsednikom Madžarske Jánosem Áderjem.

Zgodaj popoldan se je v Monoštru v Porabju v prostorih Generalnega konzulata Republike Slovenije srečal s predstavniki slovenske narodne skupnosti. Po pogovoru je bila tudi izjava za medije.

Obisk je bil namenjen krepitvi in razvoju dvostranskih odnosov, zlasti na parlamentarni ravni, reševanju aktualnih vprašanj položaja obeh narodnih skupnosti ter izmenjavi pogledov na nekatere ključne aktualne teme obojestranskega interesa (prihodnost Evropske unije, razmere na Zahodnem Balkanu, migracije idr.).

PODROBNEJŠI PROGRAM URADNEGA OBISKA

četrtek, 23. november 2017

petek, 24. november 2017