Slavnostna akademija Državnega zbora in Društva poslancev ob 30. obletnici sprejema ustavnih amandmajev

Datum objave: 04.12.2019

Slavnostna akademija se je začela ob 17. uri v veliki dvorani Državnega zbora.

Danes, 4. decembra, je v veliki dvorani Državnega zbora potekala slavnostna akademija, ki sta jo ob 30. obletnici sprejema ustavnih amandmajev, ki so predstavljali temelj za uveljavitev pravice slovenskega naroda do samoodločbe, večstrankarstva in demokracije, organizirala Državni zbor in Društvo poslancev 90.

Zbrane sta uvodoma nagovorila predsednik Društva poslancev 90 dr. Mitja Slavinec in predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan.
Predsednik Društva poslancev 90 dr. Mitja Slavinec je izrazil zadovoljstvo, da so se akademije udeležili člani društva, poslanci, ki lahko iz prve roke s svojimi spomini in pričevanji osvetlijo dogodke izpred 30 let.

Predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan je v svojem nagovoru poudaril pomen pravočasnega sprejetja ustavnih amandmajev, ki niso omogočili Slovencem le prehod iz enega v drug sistem, pač pa smo preko ustavnih amandmajev državo zaščitili tudi pred izrednimi razmerami. Povedal je, da smo si takrat želeli, da bi Slovenija postala prijetna za bivanje in napredna država, vendar tudi danes niso vsi zadovoljni z njo. Mag. Židan je izrazil prepričanje, da smo še vedno mlada država, da si moramo nekatere napake priznati, se iz njih učiti in svojo pot strumno nadaljevati. Obenem je predsednik Židan opozoril, da se svet neusmiljeno in vidno spreminja, in je za to, da ohranimo naš planet, potrebno takojšnje ukrepanje. Državni zbor prav v ta namen organizira razprave o perečih temah, s katerimi se soočamo in ki so strateško pomembne za Slovenijo: o podnebnih spremembah, o pravni državi, o kulturi v digitalnem svetu, o paliativni oskrb, je povedal mag. Židan in povabil nekdanje poslance, člane Društva 90, da pri tem sodelujejo.

Na slavnostni akademiji so nastopili govorci, člani Društva 90; predsednik slovenske skupščine v času sprejemanja ustavnih amandmajev Miran Potrč in prof. dr. Ludvik Toplak, takratni predsednik Družbeno političnega zbora, ter predsednik Odbora Državnega zbora za pravosodje Blaž Pavlin.

Miran Potrč, predsednik Skupščine SRS v času sprejetja ustavnih amandmajev, je uvodoma izrazil zadovoljstvo, da se je letos prvič po 30. letih strokovna in politična javnost motivirala za objektivno vrednotenje sprejema ustavnih amandmajev v takratnih družbenih in političnih razmerah v Sloveniji, Jugoslaviji in Evropi. Predstavil je nastajanje amandmajev in povedal, da so bili člani Ustavne komisije zadovoljni že z delovnim osnutkom  amandmajev k Ustavi SRS, opisal pa je tudi pritiske, ki so jih vršili proti slovenskim predstavnikom v zveznih organih v Beogradu. V izogib konfliktom so se v skupščini  odločili za majhne korake, bistveno pa je, da je ostala slovenska politika trdna v svojih odločitvah in je kljub pritiskom 27. septembra sprejela 81 amandmajev k Ustavi SRS, ki  so pomenili začetek uveljavljanja človekovih pravic in pravne države, je povedal Potrč in dodal »Po razglasitvi amandmajev je v skupščini tudi prvič, povsem spontano, zadonela v teh amandmajih uzakonjena nova slovenska himna, Zdravljica. Takrat smo se tudi zavedeli, da smo zmagali in da sami odločamo o svoji usodi. Slovenski in tuji mediji so naslednji dan ugotavljali, da je Slovenija utrdila svojo neodvisnost in uveljavila načela asimetrične federacije.« Ob koncu je Miran Potrč poudaril pomembnost ustavnih amandmajev za uveljavljanje Slovenije kot demokratične in pravne države in zaželel, da naj služijo kot zgled za prihodnost in udejanjajo ta načela še naprej. Celoten govor je dostopen tukaj.

Predsednik Družbeno političnega zbora prof. dr. Ludvik Toplak je sprejetje ustavnih amandmajev imenoval za odlično slovensko popotnico v demokratično in suvereno državo ter menil, da je ob pravnih normah za vzpostavitev države vedno ključna volja, volja naroda, da udejanji svoja hotenja. Prof. dr. Toplak je izrazil prepričanje, da smo Slovenci izgubili svojo identiteto pred 1000 leti, ko smo prepustili svojo obrambo drugim in četudi je volja bila, so nas tekom zgodovine zaznamovali tudi omahljivost, preračunljivost in občutek manjvrednosti. Demokratičnost, dosežek zahodne civilizacije, da izhaja oblast od spodaj navzgor, se je vedno soočala z avtoritativnimi režimi vzhodnih civilizacij, z vrsto konfliktov še posebej v 20. stoletju, je menil dr. Toplak. Celoten proces je v Evropi dozorel leta 1989 in okrepil tudi v Sloveniji voljo slovenskega naroda po samostojnosti in neodvisnosti,  slovenska skupščina pa je sprejela ustavne amandmaje, ki so pomenili začetek legalne poti v samostojno državo. Prof. dr. Toplak se je vsem, ki so srčno tlakovali pot slovenske države zahvalil za njihov doprinos k temu. Zaključil je z mislijo, da pridobljena svoboda in tržna ekonomija nista dovolj, manjka nam odločnosti in samozavesti, ki pa ju je treba privzgojiti, še posebej mladim.

Govor predsednika Odbora Državnega zbora Blaža Pavlina je dostopen tukaj.

Kulturni program je že tradicionalno zagotovil Parlament Dixie band.