Parlamentarizem

Delitev oblasti: zakonodajna, izvršilna in sodna.

Ustava Republike Slovenije v drugem odstavku 3. člena določa, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, državljanke in državljani pa jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. 

Načelo delitve oblasti Ustava torej umešča ob načelo ljudske suverenosti, njegov namen pa je preprečiti zlorabe oblasti, saj gredo te vselej na račun ljudstva oziroma na račun pravic posameznika. Načelo delitve oblasti ima zato dva pomembna elementa:

  • ločitev posameznih funkcij oblasti, kar med drugim pomeni, da so tudi organi oziroma nosilci teh posameznih vej oblasti ločeni oziroma da ne morejo biti isti (nezdružljivost funkcij), ter
  • obstoj zavor in ravnovesij med posameznimi vejami oblasti. Gre za sistem, s katerim vsaka izmed vej oblasti vpliva na drugo in jo omejuje, po drugi strani pa morajo, da lahko sistem državne oblasti kot celote sploh deluje, do določene mere med seboj sodelovati. Pri tem morajo biti med posameznimi vejami oblasti vzpostavljena taka razmerja, da nobena ne more dobiti prevlade in monopola nad drugima. 

 

Ustavno načelo suverenosti ljudstva (»V Sloveniji ima oblast ljudstvo.«) utemeljuje ustavno načelo demokracije, ki ga Ustava določa v 1. členu kot obliko državne ureditve in vladavine v Sloveniji. Vsa oblast v državi torej izhaja iz ljudstva in pripada (edino) ljudstvu, kar pomeni, da politična oblast ni predpostavljena ali samoumevna, temveč za svoj obstoj in delovanje potrebuje pravnoveljavno legitimacijo, ki ji jo lahko da le ljudstvo. 
Državljanke in državljani oblast izvršujejo neposredno in z volitvami (po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno), kar pomeni, da so nosilci oblasti (le) predstavniki ljudstva.     
      
Ko ljudstvo oblast izvršuje prek izvoljenih predstavnikov, jo izvršuje posredno, primer neposrednega izvrševanja pa je glasovanje na referendumu.

Poleg izvrševanja oblasti ljudstva prek volitev ali neposrednega odločanja, lahko sicer državljanke in državljani tudi prek drugih načinov pomembno vplivajo na delo Državnega zbora in drugih organov – tako prek pravice sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave) kot tudi prek pravice do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena (45. člen Ustave).

Državni zbor je splošno in najvišje predstavniško ter zakonodajno telo. 90 poslank in poslancev Državnega zbora je izvoljenih s tajnim glasovanjem na neposrednih volitvah na podlagi splošne in enake volilne pravice. Po eno poslansko mesto je v Državnem zboru zagotovljeno predstavnikoma italijanske in madžarske narodne skupnosti. Mandat poslank in poslancev Državnega zbora traja 4 leta.

Poslanci Državnega zbora so predstavniki vsega ljudstva.

Državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, torej predstavlja funkcionalne interese različnih interesnih organizacij in interese lokalnih skupnosti. Volitve 40 članic in članov Državnega sveta so posredne in potekajo prek ustreznih interesnih organizacijah oziroma lokalnih skupnostih po volilnih telesih (prek elektorjev). V Državnem svetu so 4 predstavniki delodajalcev, 4 predstavniki delojemalcev, 4 predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti in 22 predstavnikov lokalnih interesov. Mandat svetnic in svetnikov traja 5 let. Volitve v Državni svet razpiše predsednik Državnega zbora.

Po podatkih Državne volilne komisije je leta 2022, tj. ob zadnjih splošnih volitvah v Državni zbor, imelo pravico glasovati skupaj 1.695.796 ljudi. Glasovalo je skupaj 1.203.522 volivcev ali 70,97 % od vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti.

 

Naslednje redne volitve v Državni zbor bodo predvidoma leta 2026.

 

Naslednje volitve v Državni svet bodo leta 2027.

 

Slovenija je država s parlamentarnim sistemom, v njenem sistemu vladanja ima najpomembnejšo vlogo parlament kot nosilec zakonodajne veje oblasti. Slovenski parlament sestavljata Državni zbor in Državni svet. V parlamentarnem sistemu je ključnega pomena delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast. Parlament izvoli in nadzira nosilce izvršilne oblasti (vlado) in njihovo delo.

Parlamentarizem je neločljivo povezan s pravno državo in z načeli javnega razpravljanja, v katerem pravo prevlada moč oblasti. Delovanje parlamentarnega sistema temelji tudi na svobodi političnega združevanja, ki je osnova za delovanje političnih strank. Njihova konkurenca omogoča tekmovalne volitve. Na splošnih, večstrankarskih in svobodnih volitvah se potrjuje suverenost ljudstva.