Poletna muzejska noč

Poletna muzejska noč vse od leta 2002 predstavlja največjo promocijsko akcijo slovenskih muzejev, galerij in drugih ustanov, ki izvajajo programe s področja kulturne dediščine, umetnosti, kulture in zgodovine.

V akciji vsako leto sodeluje okoli 80 institucij z več kot 350 programi. Med sodelujočimi muzeji, galerijami in razstavišči je vse od leta 2011 tudi Državni zbor Republike Slovenije.

***

 

Poletna muzejska noč 2012

Slika Muzejska poletna noč 2012

V okviru razstavnega dogajanja so si obiskovalci v soboto, 16. junija 2012, med 18. in 24. uro v preddverju velike dvorane Državnega zbora sami ali vodeno lahko ogledali:

Pengovovo fresko Zgodovina Slovencev od naselitve do danes,
razstavo na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka Zgodovina slovenskega parlamentarizma ter
razstavo izbora protokolarnih daril, podarjenih predsednikom in drugim predstavnikom Državnega zbora, ter nekaj primerov daril, ki jih predsednik Državnega zbora podari članom tujih delegacij.
Pestrost protokolarnih daril, ki smo jih javnosti prvič predstavili, na zanimiv način odraža raznolikost vsakodnevnega političnega in mednarodnega dogajanja v naši hiši. Muzejska poletna noč v Državnem zboru ponuja obiskovalcem priložnost, da ob druženju spoznajo nacionalno identiteto in umetnostnozgodovinsko dediščino Glanzeve stavbe.

 

Poletna muzejska noč 2012

Poletna muzejska noč 2012

Poletna muzejska noč 2012

Poletna muzejska noč

 

***

 

Poletna muzejska noč 2013

V okviru razstavnega dogajanja so si lahko obiskovalci v soboto, 15. junija 2013, v preddverju velike dvorane Državnega zbora sami ali vodeno ogledali:

  • - Pengovovo fresko Zgodovina Slovencev od naselitve do danes,
  • - razstavo na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka Zgodovina slovenskega parlamentarizma ter
  • - priložnostno razstavo Svečani pogrinjki – izbrani skupščinski protokolarni jedilni servis, pribor, krožniki, servirna posoda in kristal.

Javnosti smo tokrat prvič predstavili izbor protokolarnega jedilnega servisa, ki so ga pred osamosvojitvijo uporabljali v Skupščini Republike Slovenije. Slavnostni obedi so potekali v skladu s protokolarnimi pravili, ki določajo oblike in način medsebojnih uradnih stikov predstavnikov držav in vlad ter mednarodnih organizacij, zato tudi izbor servisa na zanimiv način odraža raznolikost tedanjega političnega in mednarodnega dogajanja v naši hiši.

Štirih vodenih ogledov in priložnostne razstave izbranega protokolarnega servisa se je udeležilo 476 slovenskih in tujih obiskovalcev.

Poletna muzejska noč 2013

Poletna muzejska noč 2013

Poletna muzejska noč 2013

Poletna muzejska noč 2013

 

***

 

Poletna muzejska noč 2014

V soboto, 21. junija 2014, nas je med 18. in 24. uro obiskalo več kot 800 obiskovalcev. Poletna muzejska noč v Državnem zboru je priložnost, da si obiskovalci ob druženju ogledajo razstavo in spoznajo umetnostnozgodovinsko dediščino Glanzeve stavbe. Ob 20. uri je zbrane obiskovalce v preddverju velike dvorane pozdravil predsednik Državnega zbora Janko Veber. Predsednik Državnega zbora je posebej poudaril velik pomen odprtosti dela Državnega zbora in zagotavljanja strokovnega podpornega okolja za izvajanje zakonodajnega procesa.

 

Poletna muzejska noč 2014

Poletna muzejska noč 2014

Na priložnostni razstavi Elektronska dediščina Državnega zbora smo javnosti prvič doslej predstavili skupščinski in državnozborski glasovalni sistem, avdiovideo sistem, konferenčno tehniko in snemalne naprave. Na ogled je bilo več kot petdeset različnih eksponatov v štirih sklopih:

  • - studijska oprema, ozvočenje in izdelava magnetogramov,
  • - konferenčni sistemi in mikrofoni,
  • - glasovalni sistemi,
  • - elektronska merilna oprema.

 

***

 

Poletna muzejska noč 2015


Poletna muzejska noč je potekala med 18. in 24. uro. Vodeni ogledi so bili ob 18.30., 20. uri, 21.30 in 23. uri. Poletne muzejske noči se je udeležilo 1.051 obiskovalcev.

Poletna muzejska noč v Državnem zboru je bila odlična priložnost, da so si obiskovalci med 18. in 24. uro lahko ogledali stalno in priložnostno razstavo ter na vodenem ogledu spoznali umetnostnozgodovinsko dediščino Glanzeve stavbe. Ob 20. uri je zbrane obiskovalce v preddverju velike dvorane pozdravil predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez.

Državni zbor se je peto leto zapored pridružil Poletni muzejski noči. Iz pestrega in zanimivega obdobja nastajanja poslopja tedanje palače ljudske skupščine se je ohranila obsežna dokumentacija, ki obsega številne skice, načrte, študije prostorov in pohištva, konkretna naročila, izvršilne načrte, predračune ter najrazličnejše preizkuse in poročila o poteku gradnje. Gre torej za obsežno zbirko originalne dokumentacije, ki priča, koliko truda, natančnosti in pozornosti je bilo vloženega v celoten proces snovanja in gradnje parlamentarnega poslopja.

 

Poletna muzejska noč 2015

 

***

 

Poletna muzejska noč 2016


Državni zbor je bil za obiskovalce odprt v soboto, 18. junija 2016, od 18. do 24. ure. Ob 20. uri je obiskovalce nagovoril predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez. Državni zbor je obiskalo 850 obiskovalcev.

Z razstavo Osamosvojitev Slovenije in njeni simboli se je Državni zbor šestič pridružil Poletni muzejski noči.

Poleg ogleda zgodovinske freske Slavka Pengova za obiskovalce Poletne muzejske noči v Državnem zboru vsako leto posebej pripravimo tudi razstavo, ki je neposredno povezana z zgodovino naše inštitucije oziroma z njenim delom. Letos, ob 25. obletnici samostojne in neodvisne Republike Slovenije, smo v središče postavili za Slovence prav to prelomno in zgodovinsko obdobje, zato je bilo obiskovalkam in obiskovalcem prvič na ogled nekaj, za osamosvojitev naše države ključnih, dokumentov, izbor državnih simbolov ter v fotografije ujetih nepozabnih trenutkov slovenskega osamosvajanja.

V okviru razstavnega dogajanja so si lahko obiskovalke in obiskovalci v preddverju velike dvorane Državnega zbora in v preddverju male dvorane sami ogledali:

Pengovovo fresko Zgodovina Slovencev od naselitve do danes,
razstavo na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka Zgodovina slovenskega parlamentarizma,  
razstavo Osamosvojitev Slovenije in njeni simboli – predstavitev ključnih osamosvojitvenih dokumentov, izbor državnih simbolov ter v fotografije ujetih nepozabnih trenutkov slovenskega osamosvajanja,
razstavo VSO Poročanje časnikov v ZDA o vojni za Slovenijo – članki The New York Times, The Washington Post in The People Magazine z bogatim fotografskim gradivom ter
razstavo znamk Kjer rastejo najlepše rožice – ob uradnem izidu jubilejne znamke ob 25. obletnici samostojnosti slovenske države.  
Ob 20. uri je zbrane obiskovalce v preddverju velike dvorane pozdravil predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez.

 

***

 

Poletna muzejska noč 2017


Sedmič se je Državni zbor pridružil Poletni muzejski noči v soboto, 17. junija 2017, in sicer z razstavo Cvetlična tihožitja največjih slovenskih slikarjev.

 

Poletna muzejska noč 2017

 

V slovenskem parlamentarnem poslopju ne domuje le politika, ampak stavba za svojim pročeljem hrani tudi ogleda vredna umetniška dela. V sejnih sobah, salonih, pisarnah poslancev in uslužbencev ter v restavracijskih in drugih prostorih parlamenta so razstavljena številna likovna dela tako starejših kot sodobnih, a večinoma slovenskih umetnikov. Državnozborska umetniška zbirka obsega 12 kipov, 95 grafik in prek 200 slik, ki predstavljajo različna obdobja, zvrsti in sloge. Posebej dobro zastopana so tihožitja oziroma t. i. upodobitve mrtve ali negibne narave, izmed katerih smo letnemu času primerno za tokratno razstavo izbrali tista, ki upodabljajo cvetlice.

V želji, da bi sicer javnosti nedostopno slikovno bogastvo najvidnejših predstavnikov slovenskega slikarstva, kot so Ivana Kobilca, Rihard Jakopič, Gojmir Anton Kos, Miha Maleš, Stane Kregar, France Mihelič in drugi, predstavili tudi širši javnosti, smo del te umetniške zbirke predstavili na letošnji Poletni muzejski noči.

Ob 20. uri sta zbrane obiskovalce v preddverju velike dvorane pozdravila predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez in generalna sekretarka Državnega zbora Uršula Zore Tavčar.

Tihožitje se je v slikarstvu kot samostojni žanr uveljavilo v zgodnjem novem veku. Kljub temu da je v tradicionalni hierarhiji žanrov veljalo za najmanj pomembnega, je bilo skozi zgodovino likovne umetnosti nadvse priljubljeno tako med slikarji kot med njihovo publiko. Posebej izrazit razcvet je doživelo v 17. stoletju, ko so se mu intenzivno posvečali slikarji v vseh večjih evropskih umetnostnih središčih, še zlasti na Flamskem in v Holandiji. Z veščim, realističnim upodabljanjem premišljeno izbranih predmetov v kompleksnih kompozicijah so posredovali pestro simboliko, ki je pogosto vključevala tudi moralistična sporočila.

Ob prelomu 20. stoletja je zanimanje za tihožitja ponovno naraslo. Postimpresionisti, kubisti, dadaisti in številni drugi so v prejšnjih dveh stoletjih nekoliko zapostavljeni žanr ponovno odkrili in ga uporabili kot izhodišče za raziskovanje novih likovnih izzivov. Tihožitjem so se v tem času začeli pogosteje posvečati tudi slovenski slikarji, o čemer pričajo tudi za razstavo izbrana dela domačih mojstrov in mojstric. Cvetlična šopka Ivane Kobilce, znameniti Telohi Riharda Jakopiča in tihožitja Gojmirja Antona Kosa, ki predstavljajo enega najzanimivejših delov njegovega opusa, so predstavljeni ob morda manj znanih, a nič manj zanimivih delih Mihe Maleša, Staneta Kregarja, Franceta Miheliča in drugih, v zbirki Državnega zbora zastopanih slikarjev.

 

***

 

Poletna muzejska noč 2018

 

Poletna muzejska noč 2018

 

Državni zbor je bil za obiskovalce odprt v soboto, 16. junija 2018, od 18. do 24. ure. Ob 20. uri je obiskovalce nagovorila generalna sekretarka Državnega zbora Uršula Zore Tavčar. Državni zbor je obiskalo 512 obiskovalk in obiskovalcev.

V okviru razstavnega dogajanja so si obiskovalke in obiskovalci v preddverju velike dvorane in v preddverju balkona velike dvorane Državnega zbora ogledali:

fresko Slavka Pengova Zgodovina Slovencev od naselitve do danes,
razstavo na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka Zgodovina slovenskega parlamentarizma ter
ilustrirano ustavo Zorana Smiljanića Ustava v stripu.
Ob 18.30, 20. uri, 21.30 in 23. uri so bili organizirani vodeni ogledi.

Vstop je bil prost.

Pri organizaciji dogodka so sodelovale strokovne službe Državnega zbora.  

 

 

***

 

Poletna muzejska noč 2019


Poletna muzejska noč v soboto, 15. junija 2019, je bila posvečena obeležitvi 60. obletnice parlamentarne stavbe, zato je to bila rdeča nit razstavnega dogajanja.

Obiskovalci so si lahko ogledali:

  • - razstavo Stanke Golob Slike iz peska,
  • - fresko Slavka Pengova Zgodovina Slovencev od naselitve do danes,
  • - razstavo na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka Slovenija v luči parlamentarnega izročila,
  • - razstavo 60 let parlamentarne stavbe – dediščina Državnega zbora,
  • - izbor originalnih načrtov arhitekta Vinka Glanza,
  • - vzorce 14 kamnov, ki krasijo parlamentarno stavbo,
  • - pisarno z originalnim skupščinskim pohištvom,
  • - časopisa Ljudska pravica in Poročevalec (poročanje ob odprtju 19. februarja 1959),
  • - film 50. obletnica zgradbe Državnega zbora (2010),
  • - protokolarni servis – porcelan, kristal in srebrnino,
  • - pisarno generalne sekretarke in kabinet predsednika Državnega zbora,
  • - razstavo Tehnična dediščina Državnega zbora,
  • - protokolarna darila,
  • - maketo parlamentarne stavbe iz filma Plodovi naše zemlje (umetniški projekt Jasmine Cibic Za naše gospodarstvo in kulturo, 2013),
  • - razstavo Ustava v stripu in
  • - veliko dvorano Državnega zbora.

Ob 20. uri je zbrane obiskovalke in obiskovalce nagovorila generalna sekretarka Državnega zbora Uršula Zore Tavčar.

 

***

Na dan Poletne muzejske noči vse institucije od poznega popoldneva pa do polnoči brezplačno odprejo svoja vrata in za obiskovalce pripravijo pester spored prireditev: od vodstev po razstavah, delavnic, predstavitev, projekcij, pogovorov, ogledov do odprtij razstav, glasbenega programa, demonstracij in degustacij.

Program je namenjen obiskovalcem vseh starosti, družinam in posameznikom, tistim, ki pogosto obiskujejo muzeje in določene institucije, predvsem pa tistim, ki vanje poredko ali pa sploh ne zahajajo. S pestrim in raznolikim programom se obiskovalcem vseh generacij predstavljajo slovenske institucije, ki hranijo, ohranjajo in predstavljajo kulturno dediščino, kot prostor za sproščeno, zabavno in navdihujoče preživljanje prostega časa.