Poletna muzejska noč

Poletna muzejska noč od leta 2002 predstavlja največjo promocijo slovenskih muzejev, galerij in drugih ustanov, ki pripravljajo programe s področja kulturne dediščine, umetnosti, kulture in zgodovine.

Vsako leto pri Poletni muzejski noči sodeluje približno 80 slovenskih inštitucij z več kot 350 programi, med sodelujočimi muzeji, galerijami in razstavišči pa je od leta 2011 tudi Državni zbor.

 

Poletna muzejska noč 2023

Logotip Poletna muzejska noč 2023

Državni zbor je v soboto, 17. junija 2023, dvanajstič sodeloval pri projektu Poletna muzejska noč. Obiskovalcem Poletne muzejske noči v Državnem zboru je vsako leto poleg freske Slavka Pengova "Zgodovina Slovencev od naselitve do obdobja po koncu II. svetovne vojne" ter razstave dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka "Slovenija v luči parlamentarnega izročila" na ogled posebna razstava, tokrat izbrana dela slikarja Riharda Jakopiča.

V preddverju velike dvorane sta bila obiskovalcem na ogled razstavljeno pohištvo iz skupščinskih časov (s konca 50. let prejšnjega stoletja) in razstava "svečani pogrinjki", ki obsega skupščinski protokolarni jedilni servis, pribor, krožnike, servirno posodje in kristal. 

V velikem salonu, kjer potekajo srečanja in državniški pogovori na najvišji protokolarni ravni, so bila na ogled izbrana dela slikarja Riharda Jakopiča iz bogate zbirke umetniških del Državnega zbora.

V preddverju male dvorane sta bila na ogled tehnična dediščina Državnega zbora, ki jo je Državni zbor uporabljal pri svojem delu, pa tudi vzorci štirinajstih različnih kamnov, ki krasijo notranjost parlamentarne stavbe.

Z vhoda so si lahko obiskovalci ogledali veliko dvorano, v kateri zaseda Državni zbor in malo dvorano, v kateri zaseda Državni svet, kabinet predsednice Državnega zbora in pisarno generalne sekretarke Državnega zbora.

V okviru razstavnega dogajanja v Državnem zboru so si obiskovalke in obiskovalci v soboto, 17. junija 2023, med 18. in 24. uro lahko sami ogledali: 

  • Fresko Slavka Pengova »Zgodovina Slovencev od naselitve do obdobja po koncu II. svetovne vojne« in razstavo na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka »Zgodovina slovenskega parlamentarizma« (preddverje velike dvorane).
  • Veliko dvorano Državnega zbora, z vhoda (preddverje velike dvorane).
  • Pohištvo s konca 50. let prejšnjega stoletja (preddverje velike dvorane).
  • Razstavo »svečani pogrinjki«, razstavo skupščinskega protokolarnega jedilnega servisa, pribora, krožnikov, servirnega posodja in kristala (preddverje velike dvorane).
  • Izbrana dela slikarja Riharda Jakopiča (veliki salon). 
  • Tehnično opremo, ki jo je Državni zbor uporabljal pri svojem delu (preddverje male dvorane).
  • Vzorce kamnov, ki krasijo parlamentarno stavbo (preddverje male dvorane).
  • Novinarsko središče in preddverje male dvorane Državnega zbora.
  • Malo dvorano Državnega zbora, z vhoda (preddverje male dvorane).
  • Kabinet predsednice Državnega zbora.
  • Pisarno generalne sekretarke Državnega zbora.

Ob 18.30, 20.00, 21.30 in ob 23.00 so potekali organizirani vodeni ogledi freske Slavka Pengova "Zgodovina Slovencev od naselitve do danes" ter razstave na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka "Zgodovina slovenskega parlamentarizma" v slovenskem jeziku, poskrbeli pa smo tudi za vodenje v angleščini. 

Ob 20. uri je zbrane obiskovalce v preddverju velike dvorane pozdravila generalna sekretarka Državnega zbora Uršula Zore Tavčar. 

 

Poletna muzejska noč 2022

Državni zbor je v soboto, 18. junija 2022, sodeloval pri projektu Poletna muzejska noč enajstič, posebna razstava pa je bila posvečena letošnji 30. obletnici Državnega zbora.

Obiskovalcem Poletne muzejske noči v Državnem zboru je vsako leto poleg freske Slavka Pengova Zgodovina Slovencev od naselitve do obdobja po koncu II. svetovne vojne ter razstave dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka Slovenija v luči parlamentarnega izročila na ogled posebna razstava, rdeča nit letošnje razstave je 30 let Državnega zbora.

23. decembra 2022 bomo praznovali 30. rojstni dan naše inštitucije. Iz osamosvojitvene skupščine, Skupščine Republike Slovenije, ki je imela osrednjo vlogo v procesu osamosvajanja Slovenije, sta na osnovi Ustave Republike Slovenije, sprejete 23. decembra 1991, nastala Državni zbor in Državni svet. Državni zbor se je prvič konstituiral 23. decembra 1992.

Od ustanovitve Državnega zbora je v VIII. mandatih njegovo delo vodilo štirinajst predsednikov: mag. Herman Rigelnik, Jožef Školč, Janez Podobnik, Borut Pahor, Franc (Feri) Horvat, France Cukjati, dr. Pavel Gantar, Ljubo Germič, dr. Gregor Virant, Janko Veber, dr. Milan Brglez, mag. Matej Tonin, mag. Dejan Židan in Igor Zorčič. V tokratnem IX. sklicu Državnega zbora je njegovo vodenje prvič prevzela predsednica, mag. Urška Klakočar Zupančič.

V preddverju velike dvorane je bila obiskovalcem na ogled fotografska razstava 30 let Državnega zbora. Izbor dogodkov in fotografij na pregleden način predstavlja dosedanji razvoj Državnega zbora in uresničevanje njegove ustavne funkcije v posameznih mandatnih obdobjih. Dogodki opozarjajo na vpetost Slovenije in Državnega zbora v mednarodni prostor. Obenem je bil v preddverju velike dvorane razstavljen izbor publikacij, ki jih je Državni zbor izdal, ter pomembnih aktov, ki jih je sprejel v 30. letih. V preddverju male dvorane pa sta na ogled tehnična dediščina Državnega zbora, ki jo je Državni zbor uporabljal pri svojem delu, in vzorci štirinajstih različnih kamnov, ki krasijo notranjost parlamentarne stavbe. Z vhoda so si lahko obiskovalci ogledali veliko dvorano, v kateri zaseda Državni zbor in malo dvorano, v kateri zaseda Državni svet, v pritličju stavbe pa tudi maketo Igorja Grabnarja Slovesne razglasitve samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je potekala 26. junija 1991 na trgu pred parlamentarnim poslopjem.

V okviru razstavnega dogajanja v Državnem zboru so si obiskovalke in obiskovalci med 18. in 24. uro lahko sami ogledali:

  • Fresko Slavka Pengova Zgodovina Slovencev od naselitve do obdobja po koncu II. svetovne vojne
  • Razstavo na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka Zgodovina slovenskega parlamentarizma
  • Veliko dvorano Državnega zbora, z vhoda
  • Fotografsko razstavo 30 let Državnega zbora
  • Izbor publikacij, ki jih je Državni zbor izdal v 30. letih 
  • Izbor aktov, ki jih je Državni zbor sprejel v 30. letih 
  • Tehnično opremo, ki jo je Državni zbor uporabljal pri svojem delu 
  • Vzorce kamnov, ki krasijo parlamentarno stavbo 
  • Malo dvorano Državnega zbora, z vhoda 
  • Maketo Igorja Grabnarja Slovesna razglasitev samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, 26. junij 1991 

Ob 18.30, 20.00, 21.30 in ob 23.00 so bili organizirani vodeni ogledi freske Slavka Pengova "Zgodovina Slovencev od naselitve do danes" ter razstave na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka "Zgodovina slovenskega parlamentarizma" v slovenskem jeziku, poskrbeli pa smo tudi za vodenje v angleščini. 

Ob 20. uri sta zbrane obiskovalce v preddverju velike dvorane pozdravili predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič in generalna sekretarka Državnega zbora Uršula Zore Tavčar.

Kot vsako leto so pri organizaciji dogodka sodelovale strokovne službe Državnega zbora. 

 

Poletna muzejska noč 2021

Poletna muzejska noč 2021 - grafika

Državni zbor se je v soboto, 19. junija 2021, projektu Poletna muzejska noč pridružil desetič. Skupaj z Državnim svetom smo posebej za to priložnost pripravili razstave, posvečene 30. obletnici samostojne Slovenije.

V okviru razstavnega dogajanja v Državnem zboru so si obiskovalci samostojno ogledali:

  • Fresko Slavka Pengova Zgodovina Slovencev od naselitve do konca 50. let 20. stoletja 
  • Razstavo na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka Zgodovina slovenskega parlamentarizma (preddverje velike dvorane)
  • Razstavo v organizaciji Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo  - pregled slovenske osamosvojitvene misli (preddverje velike dvorane)
  • Veliko dvorano Državnega zbora, z vhoda (preddverje velike dvorane)
  • Fotografsko razstavo 30. fotografij Srdjana Živuloviča iz obdobja osamosvajanja. V objektivu (preddverje male dvorane)
  • Vzorce 14. kamnov, ki krasijo parlamentarno stavbo (preddverje male dvorane)
  • Prenovljeno Malo dvorano Državnega zbora, z vhoda (preddverje male dvorane)
  • Maketo Igorja Grabnarja Slovesna razglasitev samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, 26. junij 1991 (podest pritličja parlamentarne stavbe)

Ob 18.30, ob 21.30 in ob 23. uri  so bili organizirani vodeni ogledi freske Slavka Pengova "Zgodovina Slovencev od naselitve do danes" ter razstave na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka "Zgodovina slovenskega parlamentarizma" v slovenskem in angleškem jeziku. Za vodenje so skrbeli vodiči, ki so obenem sodelavci Državnega zbora Gordana Černe, Marij Geč, Sladjana Ješić, Katarina Ratoša in Gordana Vrabec.

Ob 19.15 je bilo posebno vodenje za skupino gluhih in naglušnih, v znakovni jezik je vodenje tolmačil poslanec Jani Moderndorfer.

Ob 20. uri je bilo organizirano strokovno vodstvo NUK po razstavi Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo. Pregled slovenske osamosvojitvene misli bo predstavila Helena Janežič.  

Ob 20. uri sta zbrane obiskovalce v preddverju velike dvorane pozdravila predsednik Državnega zbora Igor Zorčič in generalna sekretarka Državnega zbora Uršula Zore Tavčar.

Državni zbor je kljub veljavnim epidemiološkim ukrepom (1 obiskovalec na 10 m2)  v času letošnje Poletne muzejske noči dobro obiskan, od 18. do 24. ure obiskalo 270 slovenskih in tujih državljanov.

 

Poletna muzejska noč 2020

Zaradi epidemioloških razmer Covid-19 Državni zbor to leto ni sodeloval pri projektu Poletna muzejska noč.

 

Poletna muzejska noč 2019

Poletna muzejska noč v soboto, 15. junija 2019, je bila posvečena obeležitvi 60. obletnice parlamentarne stavbe, ki je bila rdeča nit razstavnega dogajanja.

Samostojno in na vodenih ogledih si je 1236 obiskovalcev ogledalo:

  • Razstavo Stanke Golob Slike iz peska
  • Fresko Slavka Pengova Zgodovina Slovencev od naselitve do konca 50. let 20. stoletja
  • Razstavo na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka Slovenija v luči parlamentarnega izročila
  • Razstavo 60 let parlamentarne stavbe – dediščina Državnega zbora
  • Izbor originalnih načrtov arhitekta Vinka Glanza
  • Vzorce 14 kamnov, ki krasijo parlamentarno stavbo
  • Pisarno z originalnim skupščinskim pohištvom
  • Časopisa Ljudska pravica in Poročevalec (poročanje ob odprtju 19. februarja 1959)
  • Film 50. obletnica zgradbe Državnega zbora (iz leta 2010)
  • Protokolarni servis – porcelan, kristal in srebrnino
  • Pisarno generalne sekretarke in kabinet predsednika Državnega zbora
  • Razstavo Tehnična dediščina Državnega zbora
  • Protokolarna darila
  • Maketo parlamentarne stavbe iz filma Plodovi naše zemlje (umetniški projekt Jasmine Cibic Za naše gospodarstvo in kulturo, 2013)
  • Razstavo Ustava v stripu 
  • Veliko dvorano Državnega zbora z vhoda

Ob 20. uri je zbrane obiskovalke in obiskovalce nagovorila generalna sekretarka Državnega zbora Uršula Zore Tavčar.

 

Poletna muzejska noč 2018  

Poletna muzejska noč 2018 - grafika

V soboto, 16. junija 2018, si je razstavno dogajanje v okviru Poletne muzejske noči v Državnem zboru med 18. in 24. uro ogledalo 512 obiskovalk in obiskovalcev. Ob 20. uri je obiskovalce nagovorila generalna sekretarka Državnega zbora Uršula Zore Tavčar. 

Vodeno ali samostojno so si obiskovalci v preddverju velike dvorane in v preddverju balkona velike dvorane Državnega zbora ogledali:

  • Fresko Slavka Pengova Zgodovina Slovencev od naselitve do konca 50. let 20. stoletja
  • Razstavo na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka Zgodovina slovenskega parlamentarizma 
  • Ilustrirano ustavo Zorana Smiljanića Ustava v stripu

Pri organizaciji dogodka so sodelovale strokovne službe Državnega zbora.  

 

Poletna muzejska noč 2017  

Poletna muzejska noč 2017 - grafika

Državni zbor se je sedmič pridružil Poletni muzejski noči v soboto, 17. junija 2017, in sicer s priložnostno razstavo Cvetlična tihožitja največjih slovenskih slikarjev.

V slovenskem parlamentarnem poslopju ne domuje le politika, ampak stavba za svojim pročeljem hrani tudi ogleda vredna umetniška dela. V sejnih sobah, salonih, pisarnah poslancev in uslužbencev ter v restavracijskih in drugih prostorih parlamenta so razstavljena številna likovna dela tako starejših kot sodobnih, a večinoma slovenskih umetnikov. Državnozborska umetniška zbirka obsega 12 kipov, 95 grafik in prek 200 slik, ki predstavljajo različna obdobja, zvrsti in sloge. Posebej dobro zastopana so tihožitja oziroma t. i. upodobitve mrtve ali negibne narave, izmed katerih smo letnemu času primerno za tokratno razstavo izbrali tista, ki upodabljajo cvetlice.

V želji, da bi sicer javnosti nedostopno slikovno bogastvo najvidnejših predstavnikov slovenskega slikarstva, kot so Ivana Kobilca, Rihard Jakopič, Gojmir Anton Kos, Miha Maleš, Stane Kregar, France Mihelič in drugi, predstavili tudi širši javnosti, smo del te umetniške zbirke razstavili na letošnji Poletni muzejski noči.

Od 18. do 24. ure se je Poletne muzejske noči v Državnem zboru udeležilo 573 slovenskih in tujih obiskovalcev. Ob 20. uri sta zbrane v preddverju velike dvorane pozdravila predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez in generalna sekretarka Državnega zbora Uršula Zore Tavčar.

Tihožitje se je v slikarstvu kot samostojni žanr uveljavilo v zgodnjem novem veku. Kljub temu da je v tradicionalni hierarhiji žanrov veljalo za najmanj pomembnega, je bilo skozi zgodovino likovne umetnosti nadvse priljubljeno tako med slikarji kot med njihovo publiko. Posebej izrazit razcvet je doživelo v 17. stoletju, ko so se mu intenzivno posvečali slikarji v vseh večjih evropskih umetnostnih središčih, še zlasti na Flamskem in v Holandiji. Z veščim, realističnim upodabljanjem premišljeno izbranih predmetov v kompleksnih kompozicijah so posredovali pestro simboliko, ki je pogosto vključevala tudi moralistična sporočila.

Ob prelomu 20. stoletja je zanimanje za tihožitja ponovno naraslo. Post impresionisti, kubisti, dadaisti in številni drugi so v prejšnjih dveh stoletjih nekoliko zapostavljeni žanr ponovno odkrili in ga uporabili kot izhodišče za raziskovanje novih likovnih izzivov. Tihožitjem so se v tem času začeli pogosteje posvečati tudi slovenski slikarji, o čemer pričajo tudi za razstavo izbrana dela domačih mojstrov in mojstric. Cvetlična šopka Ivane Kobilce, znameniti Telohi Riharda Jakopiča in tihožitja Gojmirja Antona Kosa, ki predstavljajo enega najzanimivejših delov njegovega opusa, so predstavljeni ob morda manj znanih, a nič manj zanimivih delih Mihe Maleša, Staneta Kregarja, Franceta Miheliča in drugih, v zbirki Državnega zbora zastopanih slikarjev.

 

Poletna muzejska noč 2016

>Poletna muzejska noč 2016, vhod v zgradbo.


V soboto, 18. junija 2016, je na Poletno muzejsko noč med 18. in 24. uro Državni zbor obiskalo 850 obiskovalcev. Ob 20. uri je obiskovalce nagovoril predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez. 

Z razstavo Osamosvojitev Slovenije in njeni simboli se je Državni zbor pridružil Poletni muzejski noči šestič.

Poleg ogleda zgodovinske freske Slavka Pengova za obiskovalce Poletne muzejske noči v Državnem zboru vsako leto posebej pripravimo razstavo, neposredno povezano z zgodovino naše inštitucije oziroma njenim delom. Ob 25. obletnici samostojne in neodvisne Republike Slovenije smo v središče postavili za Slovence prelomno in zgodovinsko obdobje, obiskovalcem pa prvič na ogled nekaj, za osamosvojitev naše države ključnih dokumentov, izbor državnih simbolov ter v fotografije ujetih nepozabnih trenutkov slovenskega osamosvajanja.

V okviru razstavnega dogajanja so si obiskovalke in obiskovalci v preddverju velike dvorane Državnega zbora in v preddverju male dvorane sami ogledali:

  • Pengovovo fresko Zgodovina Slovencev od naselitve do konca 50. let 20. stoletja
  • Razstavo na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka Zgodovina slovenskega parlamentarizma;
  • Razstavo Osamosvojitev Slovenije in njeni simboli – predstavitev ključnih osamosvojitvenih dokumentov, izbor državnih simbolov ter v fotografije ujetih nepozabnih trenutkov slovenskega osamosvajanja
  • Razstavo VSO Poročanje časnikov v ZDA o vojni za Slovenijo – članki The New York Times, The Washington Post in The People Magazine z bogatim fotografskim gradivom 
  • Razstavo znamk Kjer rastejo najlepše rožice – ob uradnem izidu jubilejne znamke ob 25. obletnici samostojnosti slovenske države  

 

Poletna muzejska noč 2015

Poletna muzejska noč 2015 - grafika


Državni zbor se je peto leto zapored pridružil Poletni muzejski noči. S samostojnimi in z vodenimi ogledi ob 18.30., 20., 21.30 in 23. uri se je je med 18. in 24. uro udeležilo 1.051 obiskovalcev.

Zbrane obiskovalce je v preddverju velike dvorane pozdravil predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez

Poletna muzejska noč v Državnem zboru predstavlja odlično priložnost, da si obiskovalci ogledajo stalno in priložnostno razstavo. 

Iz pestrega in zanimivega obdobja nastajanja poslopja tedanje palače ljudske skupščine se je ohranila obsežna dokumentacija, ki obsega številne skice, načrte, študije prostorov in pohištva, konkretna naročila, izvršilne načrte, predračune ter najrazličnejše preizkuse in poročila o poteku gradnje. Gre za obsežno zbirko originalne dokumentacije, ki priča, koliko truda, natančnosti in pozornosti je bilo vloženega v celoten proces snovanja in gradnje parlamentarnega poslopja.

 

Poletna muzejska noč 2014
 

Poletna muzejska noč 2014 - poster

V soboto, 21. junija 2014, je Državni zbor v okviru Poletne muzejske noči med 18. in 24. uro obiskalo 808 obiskovalcev.

Poletna muzejska noč v Državnem zboru je priložnost, da si obiskovalci ob druženju ogledajo priložnostno razstavo in spoznajo umetnostno zgodovinsko dediščino Glanzeve stavbe.

Na priložnostni razstavi Elektronska dediščina Državnega zbora smo javnosti prvič predstavili skupščinski in državnozborski glasovalni sistem, avdio video sistem, konferenčno tehniko in snemalne naprave. Na ogled je bilo več kot petdeset različnih eksponatov v štirih sklopih:

  • studijska oprema, ozvočenje in izdelava magnetogramov,
  • konferenčni sistemi in mikrofoni,
  • glasovalni sistemi,
  • elektronska merilna oprema.

Ob 20. uri je zbrane obiskovalce v preddverju velike dvorane pozdravil predsednik Državnega zbora Janko Veber in poudaril pomen odprtosti Državnega zbora, njegovega dela in zagotavljanja strokovnega podpornega okolja za izvajanje zakonodajnega procesa.

Poletna muzejska noč 2014 - obiskovalci

 

Poletna muzejska noč 2013
 

Poletna muzejska noč 2013  - grafika

Obiskovalci Poletne muzejske noč i so si okviru razstavnega dogajanja v soboto, 15. junija 2013, v preddverju velike dvorane Državnega zbora sami ali vodeno ogledali:

  • Pengovovo fresko Zgodovina Slovencev od naselitve do konca 50. let 20. stoletja
  • Razstavo na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka Zgodovina slovenskega parlamentarizma 
  • Priložnostno razstavo Svečani pogrinjki – izbrani skupščinski protokolarni jedilni servis, pribor, krožniki, servirna posoda in kristal

Javnosti smo tokrat prvič predstavili izbor protokolarnega jedilnega servisa, ki so ga pred osamosvojitvijo uporabljali v Skupščini Republike Slovenije. Slavnostni obedi so potekali v skladu s protokolarnimi pravili, ki določajo oblike in način medsebojnih uradnih stikov predstavnikov držav in vlad ter mednarodnih organizacij, zato tudi izbor servisa na zanimiv način odraža raznolikost tedanjega političnega in mednarodnega dogajanja v naši hiši.

Štirih vodenih ogledov in priložnostne razstave izbranega protokolarnega servisa se je udeležilo 476 slovenskih in tujih obiskovalcev.

Poletna muzejska noč 2013 - ogled

Poletna muzejska noč 2013 - obiskovalci

Poletna muzejska noč 2013 - razstava

 

Poletna muzejska noč 2012

Poletna muzejska noč 2012 - grafika
 

V okviru razstavnega dogajanja si je 600 obiskovalcev Poletne muzejske noči v soboto, 16. junija 2012, med 18. in 24. uro v preddverju velike dvorane Državnega zbora samostojno ali vodeno ogledalo:

  • Pengovovo fresko Zgodovina Slovencev od naselitve do konca 50. let 20. stoletja
  • Razstavo na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka Zgodovina slovenskega parlamentarizma
  • Izbor razstavljenih protokolarnih daril, podarjenih predsednikom in drugim predstavnikom Državnega zbora, ter nekaj primerov daril, ki jih predsednik  Državnega zbora podari članom tujih delegacij

Pestrost protokolarnih daril, ki smo jih javnosti prvič predstavili, na zanimiv način odraža raznolikost vsakodnevnega političnega in mednarodnega dogajanja v naši hiši. Muzejska poletna noč v Državnem zboru ponuja obiskovalcem priložnost, da ob druženju spoznajo nacionalno identiteto in umetnostno zgodovinsko dediščino stavbe Vinka Glanza.

Poletna muzejska noč 2012 - Ruvajoča se dečka

Poletna muzejska noč - freska

 

Poletna muzejska noč 2011

Poletna muzejska noč 2011, vodeni ogled.


Državni zbor se je letos prvič pridružil Poletni muzejski oči. V okviru razstavnega dogajanja so si obiskovalci v soboto, 18. junija 2011, med 18. in 24. uro, v preddverju velike dvorane Državnega zbora sami ali vodeno ogledali:

  • Pengovovo fresko "Zgodovina Slovencev od naselitve do konca 50. let 20. stoletja
  • Razstavo na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka "Zgodovina slovenskega parlamentarizma" 
  • Izbor devetih slik slovenskih impresionistov Riharda Jakopiča in Matije Jame iz Umetniške zbirke Državnega zbora, ki so redko razstavljene in dostopne javnosti

Prav pestrost razstavne ponudbe, ki je sestavni del spomeniško zavarovane zgradbe Državnega zbora, na zanimiv način odraža raznolikost vsakodnevnega političnega dogajanja v tej hiši. Dogodek v okviru Muzejske poletne noči je priložnost za obiskovalce, ki jih zanima umetnostno zgodovinska dediščina Glanzeve zgradbe in ob druženju tudi spoznavanje nacionalne identitete. Ta dogodek še dodatno bogati praznovanje 20. obletnice nastanka samostojne države.

Predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar je ob 19. uri nagovoril udeležence vodenega ogleda in odprl dogodek.  Petih vodenih ogledov se je udeležilo oziroma si je razstave samostojno ogledalo 560 obiskovalcev.

Pri organizaciji dogodka sta poleg strokovnih služb Državnega zbora sodelovala tudi Narodna galerija in Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Zgradba Državnega zbora je zgrajena po načrtih arhitekta Vinka Glanza in je bila odprta leta 1959. Njena značilnost je premišljen nabor arhitekturnih prvin, vgrajenih gradiv, ki izhajajo iz slovenskih pokrajin in likovna opremljenost, ki zgradbi daje simbolno in reprezentativno vlogo. Slovenska hiša demokracije je v celoti spomeniško zaščitena. Ob mogočnem vhodnem portalu, ki je delo kiparjev Zdenka Kalina in Karla Putriha, v notranjosti zgradbe izstopajo mozaiki, kipi in freska, ki so delo priznanih slovenskih umetnikov – Jožeta Ciuhe, Iva Šubica, Marija Preglja, Ivana Seljaka Čopiča, Franceta Kralja, Borisa Kalina ter Slavka Pengova. V Umetniški zbirki Državnega zbora je 95 grafik, 200 slik in 12 kipov različnih slovenskih avtorjev.

Državni zbor odlikujeta izjemna odprtost in obiskanost – letno nas obišče okrog 14.000 domačih in tujih obiskovalcev. Slovenska hiša demokracije dnevno gosti najvišje protokolarne dogodke, obenem pa pomeni delovno mesto zaposlenim. Zelo dobro so obiskani organizirani vodeni ogledi zgradbe, ki se odvijajo vsako drugo soboto v mesecu in so znani kot Dnevi odprtih vrat. Nenehna skrb za vzdrževanje zgradbe Državnega zbora je hkrati tudi skrb za pomemben del slovenske kulturne dediščine ter ugled inštitucije, ki zagotavlja temelje demokratične oblasti v Sloveniji. Državni zbor je v letih 2009–2010 s pomočjo Restavratorskega centra, ki je vodilna nacionalna ustanova za ohranjanje arhitekturne in likovne dediščine, izvedel tudi konservatorsko-restavratorska dela na freski Slavka Pengova in na slikarskih umetniških delih.
 

 

Na Poletno muzejsko noč sodelujoče inštitucije pozno popoldan in vse do polnoči obiskovalcem brezplačno odprejo svoja vrata in pripravijo pester program: odprtje razstav in vodstvo po razstavah, delavnice, predstavitve, projekcije, pogovore, vodene oglede, glasbene programe, demonstracije in degustacije.

Program je namenjen obiskovalcem vseh starosti, družinam in posameznikom, tistim, ki pogosto obiskujejo muzeje in določene institucije, in predvsem tistim, ki sicer vanje poredko ali pa sploh ne zaidejo. Obiskovalcem vseh generacij se s pestrim in raznolikim programom predstavljajo slovenske institucije, ki hranijo, ohranjajo in predstavljajo slovensko kulturno dediščino, ter kot prostor za sproščeno, zabavno in navdihujoče preživljanje prostega časa.