DZ - Predsednik Državnega zbora je nagovoril udeležence 47. Dnevov slovenskih pravnikov

Predsednik Državnega zbora je nagovoril udeležence 47. Dnevov slovenskih pravnikov

Datum objave: 14. 10. 2021



Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič se je danes, 14. oktobra, z uvodnim nagovorom udeležil 47. Dnevov slovenskih pravnikov v Portorožu in med drugim pozval k zaščiti pravne države. 

Na tem največjem pravniškem srečanju, ki ima tradicijo že od leta 1943, in obravnava aktualne teme z različnih pravnih področij, je predsednik Zorčič poudaril, da kljub epidemioloških razmerah, ki so izostrile nekatera razmerja med Vlado in Državnim zborom, »ne smemo pozabiti svobodnega duha ustavne ureditve in družbenega sistema, za katerega smo se odločili pred tridesetimi leti«. Po njegovem prepričanju bomo le tako lahko našli pravo interpretacijo pravil. 

»30 let po osamosvojitvi in vzpostavitvi lastne, neodvisne države Republike Slovenije s svojim pravnim redom, se moramo upravičeno vprašati, ali v naši državi še uživamo vse pridobitve spremembe družbenega sistema. Po moji oceni se nespoštovanje zakonov, prikrajanje prava politiki in poskusi slabitve družbene moči sodne veje oblasti in prava nasploh vse bolj manifestirajo v širših družbenih posledicah. Letošnji Dnevi slovenskih pravnikov so zato morda edinstvena priložnost, da poleg strokovnih vprašanj javno naslovimo tudi nekatera pereča družbena vprašanja, da se znova vprašamo o vlogi vseh vej oblasti in prava v družbi ter pokažemo pot povrnitve zaupanja javnosti v pravni sistem in v državo«, je povedal predsednik Zorčič.  

V nadaljevanju je opozoril na pomen spoštovanja vladavine prava v slovenski družbi in izpostavil primera sistematičnega nespoštovanja Zakona o Slovenski tiskovni agenciji ter vmešavanje druge veje oblasti v delo Vrhovnega sodišča RS.  

Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je izrazil tudi svoje stališče glede izbirnih postopkov za sodnike in se zavzel za umik izvolitve sodnikov iz Državnega zbora na Sodni svet. »Te pristojnosti Državni zbor nima, njegovo odločanje ne zajema strokovne presoje izbora, ki ga v večfaznem postopku opravi Sodni svet, temveč je politične narave, saj je Državni zbor politično telo«, je še povedal predsednik Zorčič in dodal, da bi z umikom izbirnih postopkov iz Državnega zbora onemogočili škodljiv vpliv politike in zagotovili nujno neodvisnost sodstva. 

 

SLAVNOSTNI GOVOR PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA IGORJA ZORČIČA              

NA 47. DNEVIH SLOVENSKIH PRAVNIKOV

Portorož, 14. oktober 2021
 

Spoštovani predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije dr. Juhart, 
spoštovani pravniki, spoštovane kolegice in kolegi, 

vesel sem, da vas lahko pozdravim v živo, danes tu v Portorožu na tradicionalnih, že 47. dnevih pravnikov. Takšna srečanja stanovskih kolegov so zelo pomembna, saj prinašajo priložnost za izmenjavo pogledov o aktualnih pravnih vprašanjih in nasploh strokovno razpravo o institutih našega pravnega sistema. Ravno slednji so v obdobju trenutnih epidemioloških razmer še posebej na preizkušnji. Zato, hvala organizatorjem, da nadaljujete dolgo in dragoceno tradicijo srečanja pravnikov nam omogočate neposredno razpravo.

Epidemija koronavirusa je globoko zarezala v naša življenja, v našo družbo. Poglobila je marsikatero stisko, razgalila marsikateri problem. Vedno znova na tehtnico postavlja naše temeljne vrednote in pravice ter nas kot razsodnika postavlja med družbo in posameznika, med zdravje in svobodo. Na preizkušnji je tudi naša sposobnost prilagajanja razmeram, v katerih sedaj živimo in so dodobra zamajale naše ustaljene navade in običaje. Ne glede na to ne smemo pozabiti svobodnega duha ustavne ureditve in družbenega sistema, za katerega smo se odločili pred tridesetimi leti, saj bomo le tako našli pravo interpretacijo pravil. Pravo pa bo lahko odigralo svojo vlogo zagotavljanja predvidljivosti in enakosti pred zakonom. Epidemija nam je v tem oziru nastavila ogledalo.

Bolj kot kadarkoli doslej so pričujoče razmere izostrile tudi vprašanje spoštovanja vladavine prava. Vlada pred Državnim zborom? Odloki pred zakonom? Za uspešno in dobro delujočo družbo, za zagotavljanje posameznikovega dostojanstva in njegove pravne varnosti je zaupanje državljank in državljanov v pravno državo izjemnega pomena. Pravo, njegova avtonomija in avtoriteta, je zato na preizkušnji, in storiti moramo vse, da ga obvarujemo in da ga spoštujemo. Tega se moramo zavedati vsi. Tega se mora zavedati najprej oblast. Ampak če vlada ne spoštuje zakonov: če vlada ne spoštuje določb Zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA), enega pomembnejših zakonov s področja zagotavljanja medijske svobode, v delu, ki ji zapoveduje zagotavljanje primernega financiranja STA, pod praznim izgovorom nesklenjene pogodbe, in če vlada ne spoštuje Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 glede Slovenske tiskovne agencije, ki je posegel v Zakon o STA prav zato, da vlada ne bi z izgovori glede pogodbe s STA ovirala nemotenega financiranja STA, ter nadalje, če se vlada vmešava v izbiro delegiranih tožilcev, v zvezi s tem ne spoštuje sodb Vrhovnega sodišča RS, potem je očitno, da smo v teh težkih epidemioloških časih priča tudi razgradnji pravnega sistema, ki si ga vlada tako kot nekoč v prejšnjem sistemu podreja za dosego svojih strankarskopolitičnih ciljev. 

Naj se ob naštetih problemih, ki upam, da bodo kot koronavirus izginili do naslednje pomladi, posvetim tudi trajnemu vprašanju neodvisnosti sodstva in v ospredje postavim problem izbirnih postopkov za sodnike. V ustavni demokraciji je namreč nosilec varstva pravic in pravne države v najširšem pomenu sodnik, zato njegov položaj zahteva zagotovitev popolne neodvisnosti, tako v relaciji do strank postopka kot tudi nasproti drugim vejam oblasti. Razprava o umiku izvolitve sodnikov iz Državnega zbora ni nova, a nič manj aktualna. Vendar se v njej nismo premaknili niti za mišjo dlako. Primerov, ko Državni zbor ni podprl izbire Sodnega sveta za izvolitev v sodniško funkcijo, imamo že kar nekaj. Sodni svet je edini, ki na podlagi objektivno določenih kriterijev vsebinsko presoja ustreznost kandidatov. Te pristojnosti Državni zbor nima, njegovo odločanje ne zajema strokovne presoje izbora, ki ga v večfaznem postopku opravi Sodni svet, temveč je politične narave, saj je Državni zbor politično telo. Da sodnike na predlog Sodnega sveta volijo poslanci, je slovenska posebnost in relikt nekdanjega skupščinskega sistema in je z vidika ravnotežja med vejami oblasti vprašljiv, kar vedno bolj potrjujejo glasovanja o sodnikih v Državnem zboru.

Menim, da je nastopil čas ne le za razpravo o tem, temveč za konkreten premislek, kako spremeniti sistem izvolitve v sodniško funkcijo. V primerljivih ureditvah poznajo dva različna sistema: v enem je izbira sodnikov v rokah sodnega sveta, bolj kot ne formalno imenovanje pa opravi predsednik republike; v drugem pa sodni svet, ki ga sestavljajo predstavniki zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti, sam imenuje sodnike. Oba sistema imata prednosti in slabosti, a sta nedvomno boljša od sistema, v katerem je strokovna izbira odvisna od milosti oziroma nemilosti parlamentarnih političnih strank. Neodvisnost sodstva se kaže prav v tem, kdo imenuje in razrešuje sodnike. Zavedati se je treba, da sodniki lahko odločajo tudi o odgovornosti funkcionarjev v vladi in parlamentu. Neodvisno pa lahko sodnik odloča samo takrat, ko ne obstaja bojazen o tem, da bi lahko njegove odločitve vplivale na njegovo imenovanje, napredovanje ali razrešitev.

Spoštovani,

30 let po osamosvojitvi in vzpostavitvi lastne, neodvisne države Republike Slovenije s svojim pravnim redom se moramo upravičeno vprašati, ali v naši državi še uživamo vse pridobitve spremembe družbenega sistema. Po moji oceni se nespoštovanje zakonov, prikrajanje prava politiki in poskusi slabitve družbene moči sodne veje oblasti in prava nasploh vse bolj manifestirajo v širših družbenih posledicah. Letošnji Dnevi slovenskih pravnikov so zato morda edinstvena priložnost, da poleg strokovnih vprašanj javno naslovimo tudi nekatera pereča družbena vprašanja, da se znova vprašamo o vlogi vseh vej oblasti in prava v družbi ter pokažemo pot povrnitve zaupanja javnosti v pravni sistem in v državo. 

Nedvomno je pred nami veliko vznemirljivih izzivov. Polje prava se namreč hitro širi, npr.  družbeni in tehnološki razvoj na področju umetne inteligence in digitalizacije že terja regulacijo.

Prepričan sem, da nas vse pri našem delu vodi globoko prepričanje v temeljne postulate ustavnosti in zakonitosti, pravičnosti in poštenosti, zato verjamem, da si lahko kot družba in posamezniki vendarle obetamo krepitev pravne države in vsestranski napredek naše družbe. 


Hvala.