DZ - Poletna muzejska noč 2016

Poletna muzejska noč 2016

Datum objave: 17. 6. 2016

Državni zbor je bil za obiskovalce odprt v soboto, 18. junija 2016 od 18. do 24. ure. Ob 20. uri je obiskovalce nagovoril predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez. Državni zbor je obiskalo 850 obiskovalcev.



V soboto, 18. junija 2016, se je Državni zbor z razstavo "Osamosvojitev Slovenije in njeni simboli" šestič pridružil Poletni muzejski noči.

Poleg ogleda zgodovinske freske Slavka Pengova za obiskovalce Poletne muzejske noči v Državnem zboru vsako leto posebej pripravimo tudi razstavo, ki je neposredno povezana z zgodovino naše inštitucije oziroma z njenim delom. Letos, ob 25. obletnici samostojne in neodvisne Republike Slovenije, smo v središče postavili za Slovence prav to prelomno in zgodovinsko obdobje, zato je bilo obiskovalkam in obiskovalcem prvič na ogled nekaj za osamosvojitev naše države ključnih dokumentov, izbor državnih simbolov ter v fotografije ujetih nepozabnih trenutkov slovenskega osamosvajanja.

 

V Državnem zboru smo v okviru tokratne Poletne muzejske noči predstavljali dediščino slovenskega osamosvajanja, zato smo spoštovane obiskovalke in obiskovalce, še posebej toplo vabili k ogledu.   

V okviru razstavnega dogajanja so si obiskovalke in obiskovalci v soboto, 18. junija 2016, med 18. in 24. uro v preddverju velike dvorane Državnega zbora in v preddverju dvorane Državnega sveta sami lahko ogledali:   
- Pengovovo fresko "Zgodovina Slovencev od naselitve do danes" ter razstavo na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka "Zgodovina slovenskega parlamentarizma",
- razstavo  "Osamosvojitev Slovenije in njeni simboli" – predstavitev ključnih osamosvojitvenih dokumentov, izbor državnih simbolov ter v fotografije ujetih nepozabnih trenutkov slovenskega osamosvajanja,
- razstavo VSO "Poročanje časnikov v ZDA o vojni za Slovenijo" –  članki The New York Times, The Washington Post in The People Magazine z bogatim fotografskim gradivom,
- razstavo znamk "Kjer rastejo najlepše rožice" – ob uradnem izidu jubilejne znamke ob 25. obletnici samostojnosti slovenske države.   

Ob 20. uri je zbrane obiskovalce v preddverju velike dvorane pozdravil predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez.

Ob 18.30, 20.00, 21.30 in 23.00 so potekali vodeni ogledi freske Slavka Pengova "Zgodovina Slovencev od naselitve do danes", razstave na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka "Zgodovina slovenskega parlamentarizma"  ter razstave "Osamosvojitev Slovenije in njeni simboli". Oglede so vodili mag. Ana Jesenko, Marij Geč in Gordana Vrabec (Državni zbor).   

Vstop je bil prost.

Pri organizaciji dogodka je sodelovala strokovna služba Državnega zbora.   

***

Nastajanje slovenske države je bil proces, ki je terjal veliko truda, poguma in sodelovanja. Zanj se nismo odločili brezglavo, temveč premišljeno in preudarno, kar je razvidno tudi iz samega procesa oziroma iz številnih tedaj sprejetih dokumentov, ki so našemu osamosvajanju zagotovili tako potrebno legalnost. Na Poletni muzejski noči bomo prvič predstavili izbor najbolj zanimivih osamosvojitvenih dokumentov: Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter ustavni zakon za njeno izvedbo, Deklaracijo ob neodvisnosti, Obvestilo Skupščine Republike Slovenije Skupščini SFRJ o nameri razglasitve samostojnosti, Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije, Skupno deklaracijo (tim. Brionsko deklaracijo, Zakon o himni Republike Slovenije, Amandma C k ustavi, ki določa slovensko državno zastavo in grb, Zakon o denarni enoti Republike Slovenije...

 

Rojstvo nove države je pomenilo novo poglavje slovenske zgodovine, ki pa smo ga želeli začeti tudi z novimi simboli. Prešernova Zdravljica je sicer nastala precej pred nastankom slovenske države, takratna Skupščina Republike Slovenije pa je 29. marca 1990 sprejela Zakon o himni Republike Slovenije, ki je določil besedilo (sedmo kitico Zdravljice Franceta Prešerna), melodijo himne in način njenega izvajanja. Nova zastava in grb sta bila pomembna predvsem simbolno. Tik pred zdajci, 24. junija 1991, ob 20. uri, je bil na skupni seji vseh treh zborov takratne Skupščine k republiški ustavi sprejet Ustavni amandma C, s katerim smo Slovenke in Slovenci dobili nov grb in novo zastavo. Ta zastava je že čez 48 ur zaplapolala na zgodovinski slovesnosti ob razglasitvi samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Ob 25. rojstnem dnevu slovenske države bomo na muzejski noči v Državnem zboru tako razstavili tudi izvirni rokopis Prešernove Zdravljice in originalni odlitek slovenskega grba oblikovalca Marka Pogačnika.

 

V okviru Poletne muzejske noči so si obiskovalke in obiskovalci v Državnem zboru lahko ogledali tudi priložnostno razstavo "Poročanje časnikov v ZDA o vojni za Slovenijo", ki je prvič na ogled v Sloveniji in ki jo je ob 25. obletnici državnosti Republike Slovenije pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Na 23 razstavnih panojih so predstavljene novice časopisnih hiš The New York Times, The Washington Post in The People Magazine, ki velja za tednik z največjo naklado v ZDA. Poleg pregleda novic v času od 25. junija do 13. julija 1991 in nekaj kasnejših objav, v predstavljenih časopisnih člankih najdemo tudi bogat nabor fotografskega gradiva. Razstava je v Državnem zboru na ogled do vključno 1. julija 2016. Več o razstavi.

V okviru Poletne muzejske noči (in vse do 1. julija 2016) si je dodatno mogoče v preddverju dvorane Državnega sveta ogledati tudi filatelistično razstavo "Kjer rastejo najlepše rožice", ki je bila postavljena ob uradnem izidu jubilejne znamke, ki jo je Pošta Slovenije izdala ob 25. obletnici samostojnosti slovenske države. Na temo cvetja je bilo v Republiki Sloveniji od osamosvojitve do danes sicer izdanih več kot 100 različnih znamk. Prvo jubilejno znamko, izdano ob prvi obletnici samostojnosti države leta 1992, je ponazarjala lipa, ki je bila nadvse pomemben povezovalni element v prelomnih letih rojevanja samostojne države. Jubilejni znamki iz prvega in petindvajsetega leta samostojnosti pa povezuje velika sporočilnost dveh, v zadnjih stoletjih najmogočnejših nacionalnih simbolov - lipe in Triglava.  

***  

Stavba, v kateri domujeta Državni zbor in Državni svet, je bila zgrajena po načrtih arhitekta Vinka Glanza leta 1959. Njena značilnost je premišljen nabor arhitekturnih prvin, vgrajenih gradiv, ki izhajajo iz slovenskih pokrajin in likovna opremljenost, ki daje stavbi simbolno in reprezentativno vlogo. Slovenska hiša demokracije je spomeniško zaščitena. Pročelje poudarja mogočen portal, delo kiparjev Zdenka Kalina in Karla Putriha, notranjost stavbe krasijo mozaiki in kipi priznanih slovenskih umetnikov – Jožeta Ciuhe, Iva Šubica, Marija Preglja, Ivana Seljaka Čopiča, Franceta Kralja, Borisa Kalina ter zgodovinska freska Slavka Pengova. Umetniška zbirka Državnega zbora obsega 95 grafik, 200 slik in 12 kipov slovenskih avtorjev.   

Državni zbor odlikujeta izjemna odprtost in obiskanost – letno nas obišče okrog 14.000 domačih in tujih obiskovalcev. Poleg vodenih ogledov za organizirane, najavljene skupine, ki potekajo med tednom, si obiskovalci lahko ogledajo parlamentarno poslopje na Dan odprtih vrat drugo soboto v mesecu. Slovenska hiša demokracije dnevno gosti najvišje protokolarne dogodke, obenem pa pomeni delovno mesto zaposlenim. Nenehna skrb, posvečena vzdrževanju stavbe Državnega zbora, je hkrati tudi skrb za pomemben del slovenske kulturne dediščine in prispeva k ugledu inštitucije, ki zagotavlja temelje demokratične oblasti v Sloveniji. Državni zbor je v letih 2009–2010 s pomočjo Restavratorskega centra, ki je vodilna nacionalna ustanova za ohranjanje arhitekturne in likovne dediščine, izvedel konservatorsko-restavratorska dela na freski Slavka Pengova ter na nekaterih slikarskih umetniških delih.   

***  

Organizatorji Poletne muzejske noči 2016 so Skupnost muzejev Slovenije, Tehniški muzej Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.