DZ - 17. konferenca predsednikov parlamentov držav Jadransko-jonske pobude, 15. april 2021

17. konferenca predsednikov parlamentov držav Jadransko-jonske pobude, 15. april 2021

Datum objave: 07.04.2021

Državni zbor je v četrtek, 15. aprila 2021, gostil 17. konferenco predsednikov parlamentov držav Jadransko-jonske pobude (JJP). Tokratna konferenca, ki jo je Državni zbor organiziral v okviru enoletnega predsedovanja Slovenije JJP (od junija 2020 do maja 2021), je zaradi trenutnih epidemioloških razmer potekala preko video povezave. 



Na konferenci so bile prisotne delegacije parlamentov držav članic Jadransko-jonske pobude, ki so jih vodili: predsednik Skupščine Črne gore Aleksa Bečić, predsednik Poslanske zbornice Italijanske republike Roberto Fico, predsednik Sobranja Republike Severne Makedonije mag. Talat Xhaferi, predsednik Narodne skupščine Republike Srbije Ivica Dačić, podpredsednica Parlamenta Republike Albanije Vasilika Hysi, podpredsednica Senata Italijanske republike Anna Rossomando, predsednik Odbora za regionalni razvoj in sklade EU Hrvaškega sabora mag. Marko Pavić, predsednik Stalnega odbora za kulturo in izobraževanje Helenskega parlamenta prof. Vasileios Digalakis, poslanca Velikega in splošnega sveta Republike San Marino Paolo Rondelli ter Sara Conti. Bosno in Hercegovino bo predstavljal veleposlanik BiH v Republiki Sloveniji dr. Milorad Živković.

Kot trenutno predsedujoči parlamentarnemu delu pobude je konferenco z uvodnim nagovorom otvoril predsednik Državnega zbora Igor Zorčič (Nagovor - PDF 211 KB). Nagovore so v nadaljevanju imeli predsednik republike Borut Pahor (Nagovor - PDF 101 KB), državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve mag. Gašper Dovžan, ki je predstavil enoletno slovensko predsedovanje Jadransko-jonski pobudi in Strategiji EU za Jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) in generalni sekretar JJP veleposlanik Giovanni Castellaneta. 

Razprava predsednikov in drugih visokih predstavnikov parlamentov je bila v osrednjem vsebinskem delu posvečena razvoju digitalne družbe, s posebnim poudarkom na priložnostih in tudi pasteh, ki jih pospešen razvoj na tem področju prinaša mladi generaciji, ki vstopa na trg delovne sile. Sogovorniki so spregovorili o položaju mladih, na katerega trenutno močno vpliva tudi pandemija covid-19, o njihovi perspektivi, ustvarjanju zaposlitvenih možnosti in boljših pogojev za uspešno življenje in delo v jadransko-jonskem prostoru. Uvodne vsebinske prispevke so predstavili minister za javno upravo Boštjan Koritnik, predsednica UniAdrion in rektorica Univerze na Primorskem prof. dr. Klavdija Kutnar in predsednik upravnega odbora Slovenske digitalne koalicije Igor Zorko. 

Prispevek predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča v plenarni razpravi najdete tukaj - PDF 210 KB.

***

Po besedah predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča je bila konferenca dobra priložnost, "da pokažemo, kako pomembno je sodelovanje, solidarnost in izmenjava mnenj na meddržavni in medparlamentarni ravni, še posebej v teh zahtevnih časih, ko je ogroženo zdravje ljudi in nam okoliščine onemogočajo žive stike". Razvoj digitalne družbe v kontekstu priložnosti in pasti za mlade generacije ni bila le osrednja tema konference, je izziv časa in je zaradi svojega pomena tudi ena nosilnih tem prihodnjega predsedovanja Slovenije EU. Ključni doprinos današnje razprave predsednik Državnega zbora vidi v zavedanju kompleksnosti procesa digitalizacije. S predsedniki in drugimi visokimi predstavniki parlamentov je delil prepričanje, da digitalizacija regiji obeta številne razvojne, poslovne in zaposlitvene možnosti, kar je ključnega pomena tako za nujno zaustavitev bega možganov, ki smo mu priča v zadnjem desetletju, kot z vidika poepidemičnega gospodarskega okrevanja. Po drugi strani pa so parlamentarci izrazili zavedanje, da uspešne digitalne preobrazbe ne more biti brez ustrezno izobraženih kadrov s področja informatike, računalništva in drugih digitalnih kompetenc, ki jih v regiji za zdaj primanjkuje. Pomembno je tudi, tako predsednik Državnega zbora Igor Zorčič, da strukturne spremembe trga dela spremlja ustrezno regulatorno okolje, ki bo onemogočilo morebitne deviacije, med katere sodi tudi dodatna prekarizacija del: "Na kar so nas, pomenljivo, opozorili tudi mladi sami". Po besedah Zorčiča mora biti digitalni prehod premišljen, ne vsiljen. Na današnji konferenci so se predsednik in drugi visoki predstavniki parlamentov tako zavzeli za digitalno suverenost naših družb, v katerih bo digitalna tehnologija izboljševala naša življenja in ne bo povzročala dodatnega socialnega razslojevanja, obenem pa bo v podporo trajnostnemu, zelenemu razvoju. Ne smemo pa zanemariti niti priložnosti, meni Zorčič, ki jih ima naša regija s svojo ugodno geografsko lego in zgodovinsko-kulturno tradicijo, da pritegne nove perspektivne kadre, tako imenovane digitalne nomade.

Ob koncu konference so predsedniki in visoki predstavniki parlamentov sprejeli skupno izjavo, ki je dostopna tukaj (PDF 226 KB).

Program konference je dostopen tukaj (PDF 224 KB).

 

Jadransko-jonska pobuda in njena parlamentarna dimenzija

JJP je bila formalno ustanovljena na Vrhu o razvoju in varnosti na jadransko-jonskem morju, ki je potekal 19. in 20. maja 2000 v Anconi v Italiji, s sprejemom Anconske izjave, ki so jo prvotno podpisali zunanji ministri Albanije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Grčije, Italije in Slovenije. Danes JJP združuje deset članic; poleg že navedenih, so članice še Črna gora, Srbija, Severna Makedonija in San Marino. Že v Anconi so bila opredeljena temeljna področja skupnega interesa, in sicer: gospodarsko sodelovanje, prometno in pomorsko sodelovanje, zaščita okolja, turizem, kultura, znanost, izobraževanje ter boj proti nelegalnim aktivnostim. Od same ustanovitve dalje je jasen cilj tudi širitev EU na Zahodni Balkan.

Parlamentarno sodelovanje v JJP, ki daje pobudi pomembno politično podporo, se odvija v obliki letnih konferenc predsednikov parlamentov, pri predsedovanju pa sledi rotaciji vladne dimenzije. Konference praviloma potekajo spomladi, pred zasedanjem Sveta JJP in letnim forumom EUSAIR. Prva  konferenca predsednikov parlamentov je potekala 27. aprila 2001 v Zadru, doslej zadnja pa 18. in 19. marca 2019 v Budvi v Črni gori (v lanskem letu, v okviru predsedovanja Srbije, parlamentarna konferenca zaradi zaostrenih razmer v obdobju prvega vala pandemije covida-19 ni potekala).  

Tokratno predsedovanje Slovenije JJP, ki poteka neposredno pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU, je že tretje po vrsti; prvič je naša država pobudi predsedovala v obdobju 2003/2004,  drugič pa v obdobju 2012/2013. 1. junija 2021 predsedovanje JJP od Slovenije prevzema Albanija. 

Slovenija se med tokratnim predsedovanjem Jadransko-jonski pobudi osredotoča predvsem na vprašanja povezana z izzivi na področju infrastrukturne povezljivosti, kulture in turizma, problematike mladih in digitalizacije. 

Več informaciji o parlamentarni dimenziji Jadransko-jonske pobude:
https://www.aii-ps.org/activities/parliamentary-dimension

Več o slovenskem predsedovanju Jadransko-jonski pobudi na vladni spletni strani:
https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/slovensko-predsedovanje-jjp-in-eusair/

Videoposnetek 17. konference predsednikov parlamentov držav Jadransko-jonske pobude (JJP) je na ogled na tem linku. (v angleškem jeziku).