DZ - Srečanje poslank vseh sklicev Državnega zbora in predstavitev knjige Poslanke Državnega zbora: uradno in osebno od prvega do sedmega mandata (1992–2017)

Srečanje poslank vseh sklicev Državnega zbora in predstavitev knjige Poslanke Državnega zbora: uradno in osebno od prvega do sedmega mandata (1992–2017)

Datum objave: 20.12.2017

Srečanje je potekalo v sredo, 20. decembra 2017.



V sredo, 20. decembra 2017, je v Državnem zboru v okviru dogodkov ob 25-letnici Državnega zbora potekalo srečanje poslank vseh dosedanjih mandatov Državnega zbora. Poslanke so se srečale ob izidu publikacije Poslanke Državnega zbora: uradno in osebno od prvega do sedmega mandata (1992–2017) (PDF 12,5 MB).

Uvodni nagovor je podal predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez, ki je izrazil veselje, da lahko nagovori zbrane na srečanju. Ta po njegovih besedah izraža tisto žensko moč in potencial, ki sta se ves čas skrivala v ozadju. Izpostavil je svojo željo, da bi ta povezanost rodila novo kvaliteto enakopravnosti, in sicer ne le politično, ampak tudi družbeno. Navkljub temu, je poudaril, pa ni nič podarjenega, zato bo treba na tem področju še naprej trdo delati.

Trenutna predsednica Kluba parlamentark dr. Simona Kustec Lipicer je v svojem nagovoru med drugim povedala: »Naključje je, da se srečujemo na dan, ko se je leta 1861 rodila ena najmarkantnejših in najsamozavestnejših ženskih figur slovenske zgodovine, slikarka Ivana Kobilca. Ivana ni bila samo izvrstna vizualna umetnica in prva Slovenka, ki je razstavljala na beneškem bienalu, bila je osebnost, ki je v takratnem srcu svobodomiselne Evrope, v Parizu, govorila o tem, da so lahko ženske v umetnosti še vse kaj drugega kot zgolj muze in tolažnice. /…/ Tudi slovenski politični prostor premore tovrstne Ivane. Pogumne ženske, ki so si upale stopiti naprej in se iz vlog zaupnic, svetovalk, pomočnic preleviti v glasnice ljudstva in zaveznice skupin, ki v moških sogovornikih preprosto niso mogle najti ne posluha, ne zaveznikov in ne soborcev. Zato ni pretirano, še manj patetično, če rečemo, da je politika, v kateri so prisotne ženske, bolj kompleksna, bolj premišljena in pretehtana, bolj vključevalna in tankočutna«.

O vlogi poslank v družbi je nato spregovorila odgovorna urednica revije Ona Sabina Obolnar, ki je med drugim dejala: »Skorajda bomo zapisali leto 2018 in danes ni več čas za razglabljanje o tem, kako se ženska in moški razlikujeta, ampak predvsem, kako se dopolnjujeta. Ne smemo ustvarjati medijskih konstruktov o razmišljanjih po spolu, ampak po sodelovanju, tako zasebno kot poslovno«.

Zbrane je zatem nagovoril raziskovalec zgodovine parlamentarizma ter višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za novejšo zgodovino dr. Jure Gašparič, ki je izpostavil pomen tovrstnih pobud za razpravo o ženskah v politiki: »Veliko je bilo napisanega o tem, kako so se ženske borile in pridobivale volilno pravico, ravno tako imamo obilo analiz o deležih žensk v parlamentih (po zadnjih statistikah je v Evropi odstotkovno največ parlamentark na Islandiji, skoraj 48 %), a hkrati vemo izredno malo o tem, kaj se je zgodilo potem, ko so ženske vstopile v parlamente. Kako je bilo na Finskem po letu 1906, ko so ženske prvič v Evropi stopile pred jeklene volilne skrinjice in mogle obkrožiti svoje ime? Kako je bilo v poraženi Nemčiji po prvi svetovni vojni, kako v zmagoviti Franciji po drugi, ko je politika prenehala biti enospolna stvar ... Kako to, da so ženske sploh vstopile v parlament, kako so doživljale svet politike, kako ravnale ... Vprašanj, ki niso samoumevna, je veliko in zlasti pomembno si jih je zastavljati v mladih demokracijah, ki se še vedno formirajo. Knjiga, ki je pred nami, je zato posebej važna, prepričan sem, da je njena vrednost globlja, raziskovalna, utegne tudi pripomoči k oblikovanju slovenske politične kulture«.

Na koncu sta zbrane nagovorili tudi nekdanji poslanki Nada Skuk in Vika Potočnik. Slednja je v svojem nagovoru poudarila, da položaj žensk in pridobljene pravice niso samoumevno dejstvo, ampak jih je potrebno stalno dograjevati in zagovarjati. Ob tem je posebej nagovorila aktualne poslanke, da se angažirajo pri reševanju problematike prekarnega dela, minimalne plače in najnižjih pokojnin, saj so sramotno nizke za Slovenijo. Pozvala jih je k čim večjemu sodelovanju, povezovanju, iskanju rešitev ter razbremenitvi iz strankarskih okov.

Nekdanja poslanka Nada Skuk je vsem poslankam čestitala za pogum in odločitev za poslansko pot, saj je bilo za to treba prebiti strankarske okvire. S predhodnimi govorniki se je strinjala, da ni na področju enakosti spolov še nič samoumevno, zato sta še vedno potrebna boj in zavzemanje za enake možnosti. Poudarila je, da imajo v demokraciji ženske pravico soodločati in pozdravila dejstvo, da so se v tem mandatu poslanke samoorganizirale v Klub parlamentark in sodelujejo ne glede na strankarsko obarvanost, kar so tudi v preteklosti že večkrat dokazale. Posebej je še opozorila, da je treba paziti na vse dosežene zdravstvene, socialne in družinske pravice, ki so zelo ranljiva tema in bi morale biti osnova vsakega odločanja.

V okviru kulturnega programa je s pesmimi Pa da bi znal (Srečko Kosovel) in Slovenska pesem (Karel Destovnik Kajuh) ter pesmijo Lenora (France Prešeren) nastopila nekdanja poslanka Jerica Mrzel.