DZ - Uradni obisk predsednika Državnega zbora v Republiki Latviji in Republiki Poljski

Uradni obisk predsednika Državnega zbora v Republiki Latviji in Republiki Poljski

Datum objave: 27. 3. 2017

Uradni obisk je potekal od 27. do 30. marca 2017.



Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je od 27. do 29. marca 2017 na uradnem obisku v Republiki Latviji, 29. in 30. marca 2017 pa na uradnem obisku v Republiki Poljski. V delegaciji predsednika Državnega zbora sta tudi poslanca Simon Zajc (SMC) in mag. Marko Pogačnik (SDS).

Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez se je v okviru svojega uradnega obiska v Republiki Latviji v torek, 28. marca 2017, uvodoma srečal z gostiteljico, predsednico Parlamenta Republike Latvije Inâri Műrniece. Gre za njuno drugo srečanje - pred tokratnim obiskom sta se namreč že srečala ob robu Evropske konference predsednikov parlamentov, ki je bila maja 2016 v Luksemburgu -, sicer pa je tokratni obisk v Latviji šele drugi obisk na najvišji parlamentarni ravni, medtem ko je takratni latvijski predsednik parlamenta Gundars Daudze (sedaj zaseda mesto podpredsednika parlamenta) Slovenijo obiskal v letu 2010.

Sogovornika sta se strinjala o dobrih odnosih med državama, med katerima tudi ni odprtih vprašanj. Izrazila sta upanje za okrepitev vezi in izpostavila številne priložnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja, pri čemer je, kot je menil dr. Brglez, na slovenski strani ovira predvsem neznanje latvijskega ali drugega jezika, ki se v tem prostoru uporablja v gospodarstvu.

Predsednik dr. Brglez je v nadaljevanju čestital latvijski strani za izjemno uspešno izvedbo predsedovanja Svetu EU v 2015, še posebej pa za njihovo včlanitev v OECD v letu 2016. Državi sta obe tudi članici NATO, kot mlajši in manjši članici evropske družine pa delita tudi številne skupne interese in skrbi. Tudi zato, je poudaril dr. Brglez, je lahko parlamentarno sodelovanje eden izmed pomembnih instrumentov, ki omogočajo odprt dialog, predvsem pa lahko pripomorejo k boljšemu in poglobljenemu medsebojnemu razumevanju. Predsednik dr. Brglez je ob tem kot enega pomembnejših vprašanj, ki še vedno tarejo EU in tudi druge države v regiji, spomnil na migracijski in begunski tok ter se sogovornici tudi zahvalil za nesebično pomoč, ki so jo Sloveniji v minulem letu ob tem nudili latvijski policisti.

Predsednica parlamenta je pritrdila ocenam o izvedbi predsedovanja Svetu EU, pri čemer so, tako predsednica, posebej ponosni tudi na močno parlamentarno dimenzijo, saj so želeli ovreči predsodek, da je Bruselj "nekje daleč". Omenila je, da je latvijska družba sicer izjemno naklonjena evroatlantskim povezavam ter da bodo kot mejna država članica tudi nadalje varovali zunanjo mejo EU, a jih, poznavajoč svoje sosede, skrbijo nekatera njihova ravnanja. Poudarila je, da kljub morda drugačnemu videzu Latvijci nikakor niso rusofoben narod in da želijo v Rusiji imeti predvsem dobrega soseda, zato podpirajo dialog z njimi, a bodo, po drugi strani, v svojih ravnanjih pragmatični.

Ob zaključku srečanja je predsednica Parlamenta Republike Latvije Inâri Műrniece slovenski delegaciji izrazila tudi posebno zahvalo za obisk Muzeja okupacije in poklon ob Spomeniku svobode; gre namreč za pomembna pomnika, ki latvijskemu narodu veliko pomenita. Predsednik dr. Brglez pa je sogovornici izrekel povabilo na povraten obisk ter zaželel, da bomo naslednje leto, ko Latvija obeležuje 100-letnico svoje neodvisnosti, morda lahko tudi v Sloveniji gostili kakšen dogodek, podobno, kot je Riga jeseni 2016 gostila slovensko razstavo "I feel Slovenia. I feel 25."

Delegacija se je v nadaljevanju sestala s predsednico Odbora za zadeve EU latvijskega parlamenta Lolito Čigâne, ki je v predstavitvi izpostavila njihovo aktivnost na področju zadev EU. Kot je dejala, pri tem opaža, da nekateri nacionalni parlamenti svojo vlogo dojemajo drugače, in sicer manjšo, kot dejansko je. Osebno namreč, nasprotno, meni, da imajo izjemno pomembno vlogo, po drugi strani pa so tudi vprašanja, s katerimi se ukvarjamo, vse bolj kompleksna. Nenazadnje, je poudarila, imajo tudi majhne države svoj glas pri odločanju v EU, a za to je treba biti dobro pripravljen, tudi na sodelovanje. EU je za Latvijo vitalnega pomena, je še podčrtala, čemur je predsednik dr. Brglez pridal, da slednje enako velja tudi za Slovenijo.

Predsednik dr. Brglez je izpostavil zadovoljstvo ob nedavno sprejeti Rimski deklaraciji, do katere pa pot ni bila lahka. Menil je, da je za EU ključno, da ohrani enotnost, ter se ob tem dotaknil tudi nadaljnjih možnih scenarijev razvoja EU. Slovenija si bo namreč tudi v prihodnje prizadevala, da ostane v jedrnem delu držav članic, a ta mora ostati odprt, postopki pa potekati transparentno. V zaključku pogovora je na željo sogovornice predstavil razmere v državah Zahodnega Balkana, kjer je, kot je zaključil, nadaljnje približevanje evroatlantskim integracijam nujno in nima druge alternative.

Delegacija se je sestala tudi z direktorjem centra odličnosti zveze NATO za strateško komuniciranje Jânisom Sârtsom, ki je predstavil vidike oziroma možnosti pogleda na informacije, njihovo možno obdelavo, analizo in tudi, na drugi strani, pomen njihovega ustreznega podajanja. Informacijsko okolje je namreč danes bistveno drugačno od tistega pred nekaj leti.

***

V sredo, 29. marca 2017, se je predsednik Državnega zbora najprej sestal s predsednikom Vlade Republike Latvije Mārisom Kučinskisom, ki je uvodoma poudaril odličen politični dialog med državama in tudi siceršnje dobre odnose, še posebej v okviru EU in Nato, ki se še krepijo. Slovenski delegaciji se je posebej zahvalil za prispevek Slovenije pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v regiji.

Predsednik dr. Brglez je pritrdil dobrim in prijateljskim odnosom, katerim EU in Nato nudita dodatne možnosti za njihovo krepitev in poglabljanje, tudi na npr. gospodarskem področju, prav tako pa so pomembne tudi kulturne vezi. Sogovornika sta se strinjala, da so oziroma bi morale biti med najpomembnejšimi vsebinami v okviru evroatlantskih povezav prav odnosi in stabilnost na vzhodu, po drugi strani ohranitev evroatlantske perspektive na Zahodnem Balkanu, prav tako pa tudi pomen enotne EU v odnosu do Brexita. Pritrdila sta potrebi po ohranitvi politike odprtih vrat, pri čemer pa je vstop skoznje pogojen z napredkom posamezne kandidatke.

Na vprašanje sogovornika je dr. Brglez pojasnil trenutno stanje v Sloveniji na področju migracij, pri čemer je izpostavil, da le manjši delež prosilcev za azil tudi dejansko počaka na odločitev v naši državi. Treba je ločevati med ilegalnimi migranti in pa begunci, kar je pomembno dejstvo tudi ob naših poskusih cim bolj uspešne integracije v slovensko družbo. Pri slednjem je posebej pomembno razumevanje in sodelovanje lokalne skupnosti, pa tudi ustrezen napor vlade, da pojasni in pomiri strahove ljudi, ki izhajajo tudi npr. iz nepoznavanja jezika in kulture prišlekov. Dodatno je ob tem, glede na izjemno majhno število ilegalnih prehodov meje z Avstrijo, menil, da je nadaljevanje trenutnega režima, ko so nekatere notranje meje med državami članicami podvržene mejnim postopkom, vsaj v našem primeru, pretirano. Menil je, da je vendarle
treba še naprej krepiti varovanje in nadzor na zunanjih mejah Unije, posebej pa nasloviti tudi vzroke migracij.

Predsednika dr. Brgleza in delegacijo je nato sprejel še minister za obrambo Republike Latvije Raimonds Bergmanis.

Predsednik Državnega zbora je v okviru svojega uradnega obiska Latvije na Fakulteti za družbene vede Latvijske univerze predaval na temo »Prihodnost Evropske unije in njen položaj v globalnem okviru: od večje kohezije pri odločanju do učinkovitega zunanjega delovanja«. Dr. Brglez je uvodoma poudaril, da je vprašanje prihodnje vloge EU v svetu izjemno kompleksno, saj je povezano tako z dinamiko evropskih integracij na eni strani, kot tudi z vprašanjem narave aktualnih izzivov in vrste vpliva ter moči, ki ju EU želi projicirati v mednarodni skupnosti, na drugi.

Skozi kratek pregled izbranih dosežkov evropskega povezovanja je pojasnil, da sta na vsebino in obseg evropskega projekta v obdobju po drugi svetovni vojni odločilno vplivala ravnotežje moči v mednarodni skupnosti ter izjemna občutljivost glede predajanja suverenosti na nadnacionalno raven. Poudaril je, da se je situacija spremenila šele s koncem hladne vojne, ko se je v mednarodni skupnosti pozornost na varnostnem področju preusmerila od blokovskih trenj k novim virom groženj. Kot je dejal dr. Brglez, je prav to botrovalo razvoju Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) v začetku 90-ih, čemur je kmalu sledila tudi institucionalna in vsebinska prenova zunanjepolitičnih konceptov in mehanizmov EU. Slednji so po njegovem mnenju svoj vrh doživeli z Lizbonsko pogodbo, ki je okrepila položaj Visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vzpostavila EU-ju lastno diplomatsko službo, in pa seveda z oblikovanjem Globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko. V zadnjem delu predavanja je dr. Brglez ovrednotil uspešnost EU pri projiciranju moči v mednarodni skupnosti ter nakazal nekatere možnosti razvoja vloge EU v svetu z ozirom na različne scenarije prihodnosti EU, kot jih je predstavila nedavna Bela knjiga Evropske komisije. Poudaril je, da implementacija Globalne strategije, ki varnost razume zelo široko, sicer nujno ne zahteva udejanjenje 'scenarija evropske federacije', vendar pa bo zagotovo zahtevala večjo usklajenost kot tudi prožnost v postopkih odločanja v okviru Evropskega sveta. Prav tako je dejal, da bo za uresničenje strategije potreben močnejši mandat in pa predvsem več politične podpore Visoki predstavnici in njeni diplomatski službi. Vzpostavljanje EU kot 'trde' sile v svetu bo po njegovem mnenju trajalo še dolgo, pri izvajanju mehke in normativne moči pa bo morala EU dosledneje slediti smernicam 'načelnega pragmatizma'.

Po koncu predavanja je sledila še kratka diskusija z udeleženci, v kateri so se sogovorniki dotaknili aktualnih izzivov EU.     

 

Slovenska delegacija je v popoldanskem času obisk nadaljevala na Poljskem, kjer jo je v Sejmu Republike Poljske sprejel predsednik Sejma Marek Kuchciński.

Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez se je uvodoma srečal z gostiteljem, predsednikom Sejma Markom Kuchcińskim. Slednji je izpostavil zadovoljstvo, da po več letih zopet lahko gostijo tako visok slovenski obisk. V tem času je namreč prišlo tudi do velikih sprememb v Evropi, kar po njegovem mnenju vpliva tako na odnose med posameznimi državami kot tudi na siceršnje odnose v regiji. Menil je, da pa so prav te okoliščine priložnost tudi za poglobitev odnosov med Poljsko in Slovenijo.

Predsednik dr. Brglez je izpostavil, da mu je v čast, da se je lahko tik pred odhodom na svoj obisk v Latvijo in na Poljsko srečal tudi s poljskim predsednikom Dudo, ki je bil na uradnem obisku v naši državi. Nadalje je pritrdil dobrim odnosom med državama, članicama EU in NATO, med katerima bomo v kratkem obeležili tudi 25-letnico vzpostavitve diplomatskih odnosov. Tudi gospodarsko sodelovanje je na visoki ravni, saj je Poljska naša sedma trgovinska partnerica, a prostora za okrepitev je vsekakor še precej, še posebej npr. na področju infrastrukture. Veseli nas podpora višegrajskih držav (ti. V4) projektu izgradnje drugega železniškega tira, prav tako pa cenimo sodelovanje v okviru ti. formata V4 +.

Sogovorniku se je zahvalil za pomoč Poljske Sloveniji v času begunske in migracijske krize minulo leto ter poudaril, da je prav solidarnost, poleg enotnosti, eden ključnih temeljev močne Evropske unije. Tudi varnostni element postaja vse bolj ključen, a varnostna unija je lahko le komplementarna NATO, saj se članstvo ne pokriva povsem. Nasprotno pa bi v primeru, da bi Uniji ostal le skupni trg, brez zagotovljene varnosti, to pomenilo, da smo si le tekmeci, ne pa tudi partnerji.

Predsednik Sejma je izpostavil, da bodo po njegovem mnenju predvsem zadeve, povezane z varnostjo, temelj prihodnjih razprav v EU. Slednja prihodnost vsekakor ima in čeprav razprava o njeni prenovi poteka že več let in je zdaj ta spet pestrejša, je za Poljsko zelo pomembno, da se EU okrepi. Vsled tega meni, da je pomembna tudi močna vloga nacionalnih parlamentov, saj EU se vedno deluje oddaljena, kar je ponazoril tudi z razliko v volilni udeležbi na volitvah v nacionalni oziroma evropski parlament, kar kaže na neko nezaupanje v evropske institucije. Treba se je izogniti morebitnim naslednjim 'exitom', je poudaril. Glede solidarnosti pa pripomnil, da gre za besedo, ki ima na Poljskem velik pomen, podobno kot suverenost: solidarnosti v EU ne more biti brez suverenosti, slednja pa daje tudi moč vplivanja na geopolitična vprašanja.

Predsednika sta se v odkriti razpravi dotaknila tudi odnosov v regiji, tako na Zahodnem Balkanu kot v državah Vzhodnega partnerstva, ter nekaterih drugih ključnih globalnih igralcev in novih pobud, kot je pobuda treh morij. Izpostavila sta notifikacijo britanskega izstopa iz EU in še vedno aktualne migracije ter podčrtala pomen povezovanja, še posebej v luči skupnih infrastrukturnih projektov, ki predstavljajo dobrobit za vse. Zaključila sta, kljub nekaterim različnostim v stališčih obeh držav, s trdno podporo dialogu, nadaljnjemu in poglobljenemu sodelovanju med državama ter odločenosti o potrebi po nadaljnji evroatlantski perspektivi držav v naši soseščini, saj je to ključno za stabilnost in razvoj teh držav in regij.

***


V četrtek, 30. marca 2017, je predsednika Državnega zbora in delegacijo sprejel predsednik Senata Republike Poljske Stanisław Karczewski, ki je ob srečanju uvodoma izpostavil zadovoljstvo, da sta se imela s predsednikom že nekajkrat priložnost kratko srečati na konferenci predsednikov parlamentov, nazadnje tudi ob praznovanju 60-letnice podpisa rimskih pogodb v Rimu. Menil je, da je vsled spremenjenih razmer v EU potrebna okrepitev vloge nacionalnih parlamentov. Poljska družba namreč zelo podpira članstvo Poljske v EU in pozitivno ocenjuje njen nadaljnji razvoj, prav tako pa v parlamentu ni nobene stranke, ki bi nasprotovala EU, se pa sliši nasprotovanja določenih skupin izven njega. Izrazil je zadovoljstvo, da bo v začetku junija obiskal Slovenijo in se udeležil tudi srečanja Združenja evropskih senatov, ki ga bo gostil Državni svet.

Predsednik dr. Brglez je podčrtal pomen parlamentarne diplomacije in se zahvalil za možnost, da se je lahko srečal z obema domovoma. Parlamentarni pogovori so običajno bolj odprti in imamo številne možnosti, da izmenjamo svoja stališča. Pritrdil je potrebi po okrepljeni vlogi nacionalnih parlamentov, medsebojni stik med njimi pa omogoča boljše razumevanje, s tem pa tudi lažje sodelovanje.

Predsednika Državnega zbora in delegacijo je na pogovoru sprejel tudi minister za notranje zadeve in upravo Republike Poljske Mariusz Błaszczak, kjer je pogovor tekel predvsem o migracijski problematiki. Predsednik dr. Brglez je predstavil izkušnje naše države, ki se je kot tranzitna država soočila s svojevrstnimi izzivi, pri čemer  je pri obvladovanju razmer veliko pripomogla tudi poljska pomoč. Kot ključno je izpostavil potrebo po enotnem odzivu EU, po usklajenih ravnanjih in sodelovanju, prav tako pa je treba ustrezno nasloviti vzroke migracij. Na teh področjih je se kako pomembna tudi pravilno naslovljena razvojna in humanitarna pomoč EU, še posebej pa zaščita zunanjih meja unije. Ponovno zapiranje notranjih meja med državami, čeprav za to ni objektivnih razlogov, migracij ne bo odpravilo. Nadalje je menil, da je morda pred nami se večji izziv, in sicer uspešna integracija beguncev in migrantov v lokalno okolje. Kot je pojasnil, se v Sloveniji žal še vedno soočamo s precejšnjimi strahovi lokalnega prebivalstva, se posebej zaradi nepoznavanja jezika in kulture, pa tudi zaradi številnih predsodkov.

Delegacija se je imela priložnost srečati tudi s predstavniki poljsko-slovenske skupine prijateljstva, pa tudi s predstavnico opozicije, podpredsednico stranke in namestnico vodje kluba poslancev Nowoczesna Katarzyno Lubnauer. Delegacija je obiskala tudi Muzej Varšavske vstaje in  Muzej zgodovine poljskih Judov, predsednik Državnega zbora pa je položil tudi venec na grob Neznanega junaka.