DZ - Danes je dan odprtih vrat in predavanje o arhitektu Plečniku

Danes je dan odprtih vrat in predavanje o arhitektu Plečniku

Datum objave: 14. 10. 2017

Vodena ogleda Državnega zbora sta ob 9. in 11. uri, predavanje ob 10. uri. Obiskovalce bosta pozdravila predsednik in generalna sekretarka Državnega zbora. Vabljeni!



Glede na to, da je letos Plečnikovo leto in da je Jože Plečnik povezan s snovanjem slovenskega parlamenta, tokrat na dan odprtih vrat poleg vodenih ogledov parlamentarnega poslopja organiziramo v Državnem zboru tudi predavanje prof. dr. Petra Krečiča o tem velikem slovenskem arhitektu.

***

Program dneva odprtih vrat:

sobota, 14. oktober 2017

Ob  9. uri voden ogled parlamentarnega poslopja in predstavitev dela Državnega zbora.

Ob 10. uri v mali dvorani Državnega zbora predavanje prof. dr. Petra Krečiča o arhitektu Plečniku in njegovem slogu, o Plečnikovi viziji rodnega mesta Ljubljane v podobi Novih Aten ter o njegovih snovanjih in načrtih slovenskega parlamenta.

Ob 11. uri voden ogled parlamentarnega poslopja in predstavitev dela Državnega zbora.

V preddverju velike dvorane Državnega zbora bosta prikazana tudi dva filma: 50. obletnica zgradbe Državnega zbora in Katedrala svobode (avtor: Kristijan Tavčar). Obiskovalcem bo na voljo tudi igra Spomin v treh različicah, ki je bila izdelana ob 25. obletnici Državnega zbora.

Obiskovalce sta pozdravila predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez in generalna sekretarka Državnega zbora Uršula Zore Tavčar.

Vabljeni!

(zaslonska slika iz filma Cathedral of Freedom – Hommage to Joze Plecnik)

***

Prof. dr. Peter Krečič, poznavalec opusa arhitekta Jožeta Plečnika in avtor več knjig o njem, bo predaval ob 145. obletnici rojstva in 60. obletnici smrti  Jožeta Plečnika. Omenjene obletnice sprožajo razmislek o izjemnosti Plečnikovih arhitekturnih dosežkov in o njegovih idejah in načrtih za slovenski parlament .

Dr Krečič pravi: »Moja temeljna teza je, da je treba pri Plečniku ves čas upoštevati, da ga je gnala vizija Ljubljane kot novih Aten. Ta misel je lahko uspevala v času med vojnama, ker je bila takrat aktivna generacija politikov, ki je vzrasla iz nacionalne ideje, ta pa se je izrisovala vse od Prešerna naprej. Kot veste, nas je Trubar prvi imenoval za Slovence, kot narod nas je vzpostavil Prešeren. On in generacija dunajskih študentov s formulacijo zahteve po »zedinjeni Sloveniji« sta bila reakcija malega naroda na nacionalizme velikih narodov, najprej s poezijo, potem s političnim programom, ki je v drugi polovici 19. stoletja s tako imenovanim taborskim gibanjem narodno ozavestil ljudske množice. Z zahtevo po zedinjeni Sloveniji so postali Slovenci tudi politični narod. To je osrednja zgodovinska smer druge polovice 19. stoletja in politiki, ki so odločali v Ljubljani v Plečnikovem času, so bili vsi dediči te ideje.

In na tej točki se je Plečnikova ideja novih Aten ujela s pričakovanji politike. Naslov knjižice, separata, ki je izšel leta 1932 in ki je predstavil Plečnikove načrte za preoblikovanje Ljubljanskega gradu, je Grad ljubljanski – slovenska Akropola. Za razširjenim polisom, kot ga je razumel Plečnik, je mogoče prepoznati vizijo države slovenskega naroda.

S to publikacijo je bila Plečnikova Ljubljana črno na belem predstavljena kot nove Atene. Ameriški profesor Robert G. Dyck je v neki svoji razpravi dokazal, da je Plečnik temeljni atenski inventar stavb precej dosledno prestavil v Ljubljano, seveda z novimi funkcijami. Grad je po njem akropola, Žale so nekropola, Kongresni trg je njegova agora, tržnice so stoa, za tivolskim gradom je uredil odprt teater z dorskim proscenijem (!), Narodna in univerzitetna knjižnica je podoba helenistične knjižnice, v Šiški stoji tempelj – Frančiškova cerkev, za Bežigradom stadion. Stavbe, ki sodijo na temeljni seznam atenskega klasičnega inventarja, bi se torej z novimi, posodobljenimi funkcijami prenesle v Ljubljano. Ideja novih Aten je torej izrazito državotvorna."

Prof. dr. Peter Krečič, umetnostni zgodovinar in kritik, je diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1970) in doktoriral leta 1982. Leta 1996 je bil izvoljen v naziv rednega profesorja. Leta 1971 je bil zaposlen kot kustos umetnostne zbirke v Goriškem muzeju v Novi Gorici, od leta 1973 kot kustos za industrijsko oblikovanje v Arhitekturnem muzeju Ljubljana in od leta 1978 njegov direktor, vse do upokojitve leta 2010. Od leta 1987 do 1998 je bil gostujoči profesor na Katedri za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, od tega leta na Fakulteti za arhitekturo iste univerze. Od leta 2004 do 2011 je sodeloval kot predavatelj na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, od leta 2004 sodeluje z Visoko šolo za dizajn. Znanstveno je preučeval slovensko umetnost in posebej arhitekturo 19. in 20. stoletja ter umetnostno kritiko v času med obema vojnama. V sedemdesetih letih se je posvečal pretežno vprašanjem slovenske zgodovinske avantgarde v njenih evropskih okvirih, v osemdesetih in devetdesetih pa se je ukvarjal s preučevanjem življenja in dela arhitekta Jožeta Plečnika. Objavil je vrsto monografij in znanstvenih razprav z omenjenih področij.

Več o 25. obletnici Državnega zbora.