DZ - Na današnji dan pred petindvajsetimi leti ...

Na današnji dan pred petindvajsetimi leti ...

Datum objave: 06.12.2015

Na današnji dan je Skupščina Republike Slovenije sprejela zakon o plebiscitu.



Počasi vstopamo v leto, v katerem bomo praznovali 25. rojstni dan Republike Slovenije. Nastajanje slovenske države je bil proces, ki je terjal veliko truda, poguma in sodelovanja. Zlasti slednje ni bilo vedno enostavno. Ob vse večji časovni oddaljenosti si obdobje pred 25-imi leti pogosto predstavljamo kot obdobje široke in izjemne enotnosti, tudi politične. Realnost pa je bila vendarle nekoliko drugačna. Tako kot danes, so se tudi takrat kresala različna mnenja in prepričanja. Kljub temu pa so tedanje politične stranke in poslanske skupine Skupščine RS prepoznale skupni interes in za dobrobit naroda uspele preseči razlike.

Tik pred sejo skupščine, 6. decembra 1990, so predstavniki tedanjih političnih strank dosegli in podpisali poseben sporazum – Sporazum političnih strank in poslanskih skupin Skupščine RS o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo (PDF 168 KB). Prvi osnutek besedila omenjenega sporazuma, ki je predstavljal politično podlago za nadaljnje odločitve skupščine, ki so omogočile razpis plebiscita, je napisala dr. Spomenka Hribar. Podpisniki pa so se v njem zavezali ne le k skupnemu prizadevanju za uspeh plebiscita, temveč tudi in predvsem k temu, da si zaslug zanj ne bo lastila nobena stranka.

Sporazum so podpisali predstavniki političnih strank in poslanskih skupin: Roberto Battelli (Klub delegatov narodnostne skupnosti), Franc Gradišar (Klub neodvisnih poslancev), Jožef Školč (Liberalno demokratična stranka), Franc Golija (Liberalna stranka), dr. Spomenka Hribar (Slovenska demokratična zveza), Ivan Oman (Slovenska kmečka zveza), Lojze Peterle (Slovenski krščanski demokrati), mag. Viktor Žakelj (Socialistična stranka Slovenije), dr. Ciril Ribičič in Miran Potrč (Stranka demokratične prenove), dr. Dušan Plut (Zeleni Slovenije) ter dr. Jože Pučnik (Socialdemokratska stranka Slovenije).

V počastitev tistih, ki so pred 25 leti krojili našo zgodovino, predvsem pa v počastitev tega pomembnega, a žal nekoliko zapostavljenega dogodka, je predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez v sredo, 3. decembra 2015, ob 13. uri v Vili Podrožnik v Ljubljani pripravil sprejem podpisnikov in jih tudi povabil, da zapišejo svoje spomine ali misli o aktualnem pomenu takratnega dogajanja. (Prispele prispevke objavljamo lektorsko in uredniško urejene.)

***

dr. Spomenka Hribar

Sporazum političnih strank in poslanskih skupin Skupščine Republike Slovenije o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo

Ponoči tistega dne, ko naj bi popoldne na zasedanju vseh treh zborov Skupščine glasovali o Zakonu o plebiscitu, me je zbudila misel, da bi bilo dobro, če bi sprejeli nekakšen medstrankarski in medskupinski sporazum o sodelovanju pri pripravi plebiscita. Napisala sem osnutek in ga zjutraj pokazala najprej vodjem poslanskih skupin Demosa, potem pa še vodjem opozicijskih. Osnutek so vsi odobrili. Posebej so se strinjali s samo zamislijo o sporazumu pred glasovanjem o Zakonu o plebiscitu ...

Preberite cel prispevek. (PDF 157 KB)

***

Lojze Peterle

Plebiscit o samostojni Sloveniji

Cenim Vaš odnos do "Sporazuma", ki je bil politična podlaga za sprejetje "Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije". Zakon ni doživel glasu proti. Politična volja, kultura in modrost , ki so jih s tem sporazumom pokazale stranke vladajočega DEMOS-a in opozicijske stranke po odločitvi za plebiscit DEMOS-ovega poslanskega kluba v Poljčah v začetku novembra 1990, so gotovo bistveno prispevale k tako močni plebiscitarni odločitvi za samostojno Slovenijo. Zgodil se je zgodovinski slovenski "skupaj". Če bi šli na plebiscit razdeljeni, bi bil rezultat gotovo drugačen ...

Preberite cel prispevek. (PDF 59 KB)

***

Miran Potrč

Plebiscit o samostojni Sloveniji

Sprejemanje odločitev o samostojni in neodvisni Sloveniji je bilo v prvi izvoljeni demokratični skupščini ena od najpomembnejših odločitev. V Stranki demokratične prenove (v nadaljevanju: SDP) smo se zavedali, da moramo kot največja opozicijska stranka in naslednica ZKS, katere politična stališča so bila vedno posebej skrbno in kritično ocenjevana in ki so imela v javnosti pomembno politično težo, posebno skrbno in odgovorno delovati pri sprejemanju odločitev o osamosvojitvi ...

Preberite cel prispevek. (PDF 116 KB)

***

dr. Ciril Ribičič

Plebiscit o samostojni Sloveniji

Sporazum parlamentarnih političnih strank in poslanskih skupin Skupščine Republike Slovenije o skupnem nastopu na plebiscitu je obenem izraz in prispevek k edinstveni politični enotnosti v času osamosvajanja, ki ji v zgodovini slovenskega naroda ne prej ne pozneje ni videti enake ...

Preberite cel prispevek. (PDF 110 KB)

***

mag. Viktor Žakelj

Osamosvojitveni plebiscit

Ključno vprašanje: Smo Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani tedanje Slovenije glasovali le za samostojnost in neodvisnost ali tudi za spremembo družbenoekonomskega sistema? ...

Preberite cel prispevek. (PDF 105 KB)

***

6. december 1990
Sprejet je bil Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je določil:
- vsebino plebiscita: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?",
- datum plebiscita - 23.12.1990,
- način ugotavljanja izida - odločitev za samostojno in neodvisno državo je sprejeta, če se zanjo izreče večina vseh glasovalnih upravičencev,
- ob pozitivni odločitvi mora Skupščina RS v 6 mesecih sprejeti ustavne in druge akte za prevzem izvrševanja suverenih pravic,
- način razglasitve izida - na skupni seji vseh zborov Skupščine RS.  

Sočasno z Zakonom o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je Skupščina RS v  "Razglasu državljanom Republike Slovenije" pozvala volivke in volivce k udeležbi na plebiscitu in pojasnila pomen plebiscita in odločitve za samostojno in neodvisno državo. Podala je tudi "Izjavo o dobrih namenih" in poudarila, da vzpostavitev samostojne države ni usmerjena zoper nikogar v Jugoslaviji niti zunaj nje ter da enako pravico priznava tudi drugim narodom v Jugoslaviji.

V "Deklaraciji o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope" se je zavezala k spoštovanju konvencij Sveta Evrope in izjavila, da bo v svoji ureditvi dosledno spoštovala standarde, ki jih konvencije opredeljujejo ter izrazila željo, da postane enakopravna članica Sveta Evrope.