DZ - Predstavitev knjige "Državni zbor 1992 - 2012: O slovenskem parlamentarizmu"

Predstavitev knjige "Državni zbor 1992 - 2012: O slovenskem parlamentarizmu"

Datum objave: 14. 12. 2012



 

V petek, 14. 12. 2012, je v preddverju velike dvorane Državnega zbora potekala predstavitev knjige "Državni zbor 1992 - 2012: O slovenskem parlamentarizmu" avtorja dr. Jureta Gašpariča z Inštituta za novejšo zgodovino. Na pogovoru, ki ga je vodil mag. Borut Peršolja sta sodelovala avtor knjige dr. Jure Gašparič in predsednik Državnega zbora dr. Gregor Virant.

Predsednik Državnega zbora in avtor knjige sta se strinjala, da še nikoli ni bilo tako težko biti poslanec, saj se v času krize in težkih razmer nezadovoljstvo ljudi še v večji meri kot sicer preusmerja v parlament, tako v zvezi s stvarmi, za katere so poslanci (so-)odgovorni kot v zvezi s objektivnimi okoliščinami, na katere ne morejo vplivati. Ob tem je dr. Gašparič pojasnil, da je nezaupanje ljudi v parlament in poslance značilno za vsa obdobja parlamentarizma, od začetkov v Habsburški monarhiji do današnjega Državnega zbora. Prav tako so se ljudje že od nekdaj spotikali ob prisotnost poslancev na sejah, saj v zavesti ljudi delo poslanca predstavlja predvsem sedenje na sejah, javnosti pa so manj znani drugi vidiki poslanskega dela. Avtor knjige o parlamentarizmu je pri tem kot zanimivost omenil, da v dvorani britanskega parlamenta sploh ni dovolj prostora, da bi v njej hkrati sedeli vsi poslanci. Kot pa je ob tem še pojasnil dr. Virant,  poslanci lahko spremljajo razpravo na različne načine, tudi kadar v dvorani niso fizično prisotni, sicer pa se njemu - bolj kot nenavzočnost na sejah - zdi problematično, če razpravljavci na razpravo niso dovolj dobro pripravljeni. Sogovornika sta se dotaknila še številnih drugih primerjav poslanskega dela nekoč in danes in zaključila, da so kritike javnosti sestavni del poslanske službe, kar morajo poslanci razumeti in sprejeti.

Predstavitev knjige sodi tako po vsebini, kot tudi časovno med osrednje dogodke, s katerimi Državni zbor obeležuje dvajset let delovanja. Knjiga je nastala na podlagi projekta, izvedenega iz raziskovalnega programa Državnega zbora. Na portalu Državnega zbora je med raziskovalnimi projekti objavljeno končno poročilo raziskave, ki je vsebina knjige.

 

 

***

Dr. Jure Gašparič: "Državni zbor 1992 - 2012: O slovenskem parlamentarizmu"

Povzeto iz recenzije red. prof. dr. Janeza Cvirna:

Dr. Jure Gašparič v svojem delu ugotavlja, da je "razumevanje parlamentarne demokracije tako pri volivcih kot pri izvoljenih poslancih rezultanta politično-zgodovinske dediščine, specifik tranzicijskega razvoja in strukturiranja političnega prostora, zgledovanja po uveljavljenih teorijah in praksah v tujini (zlasti na Zahodu)...  Je sad gotovega politično-kulturnega vzorca, ki se je izoblikoval in se še oblikuje, pri čemer moramo poudariti, da so nove politične institucije parlamentarne demokracije zrasle relativno hitro, mentalni proces v glavah ljudi, ki to spremljajo, pa je počasnejši, kar je značilnost vse vzhodne Srednje Evrope." 

Avtor najprej povzame razvojne značilnosti ustavnosti in parlamentarizma od prve polovice 19. stoletja do začetka delovanja slovenskega Državnega zbora. V nadaljevanju predstavi značilnost vseh petih zaključenih mandatnih obdobij in se posveti kulturnim vzorcem (praksam), ki jih je Državni zbor oblikoval skozi pet mandatnih obdobij. Podrobno osvetli značilnost dela in organizacijo parlamenta ter posamezne institute, ki so se pogosto uporabljali, pri čemer se poglobi v problematiko preiskovalnih komisij. Posebno poglavje je namenjeno statusu poslanca kot osrednjega lika parlamenta, knjigo pa zaokroža teoretsko poglobljeno "problematiziranje" zaupanje državljanov v Državni zbor.

Če se na nivoju razlag razvoja in tehnik delovanja Državnega zbora raziskava konceptualno približuje klasični "zgodovini institucij", se vseh drugih nivojev (poslanci, ugled parlamenta v javnosti, samopodoba parlamenta itd.) loteva z izhodišč kulturne zgodovine, ki se osredotoča na predstavitev in analizo parlamentarnih praks. V skladu s kulturno-zgodovinskim pristopom je avtor v svoji študiji  namenil osrednjo pozornost parlamentarni (politični) kulturi, ki v veliki meri določa odnos med parlamentom in javnostmi.