Slavnostna seja Državnega zbora ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter prisega novoizvoljenega predsednika Republike
Datum objave: 22. 12. 2017
Slavnostna seja se je začela ob 18. uri v veliki dvorani Državnega zbora.
V petek, 22. decembra 2017, je ob 18. uri v veliki dvorani Državnega zbora potekala slavnostna seja ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter prisega novoizvoljenega predsednika Republike Boruta Pahorja. V okviru slavnostne seje je bila obeležena tudi 25. obletnica Državnega zbora.
Po prisegi je navzoče nagovoril novoizvoljeni predsednik Republike Borut Pahor.
V okviru 25. obletnice Državnega zbora so bile podeljene zahvalne plakete predsedniku Skupščine dr. Francetu Bučarju (posthumno) in predsednikom treh zborov 1990–1992, dr. Ludviku Toplaku, mag. Ivanu Bizjaku ter Jožetu Zupančiču, podeljena pa je bila tudi spominska plaketa predsedniku prvega Državnega zbora mag. Hermanu Rigelniku.
V okviru kulturnega programa je nastopil Moški pevski zbor Vres iz Prevalj pod vodstvom zborovodkinje Helene Buhvald Gorenšek in pet mladostnikov v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije.
***
POTEK SLAVNOSTNE SEJE
Pred začetkom seje
(preddverje velike dvorane)
(okvirno 17.15) Vpis predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza in generalne sekretarke Državnega zbora Uršule Zore Tavčar v zlato knjigo gostov Državnega zbora
(17.58) Vpis predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Vlade dr. Mira Cerarja v zlato knjigo gostov Državnega zbora
Ob 18. uri
(velika dvorana Državnega zbora)
Slovenska himna v izvedbi Moškega pevskega zbora Vres.
***
Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez začne slavnostno sejo.
***
Nastop mladostnikov (v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije) na temo vrednot svobode, demokracije, volitev, parlamenta in lastne države.
***
Skladba »Pozimi pa rožice ne cveto« v izvedbi Moškega pevskega zbora Vres (slovenska ljudska, priredba Andrej Makor).
***
Podelitev posebnih zahvalnih plaket predsedniku Skupščine Republike Slovenije 1990-1992 Francetu Bučarju (posthumno) (plaketo bo prevzela soproga Ivka Bučar), predsedniku Družbenopolitičnega zbora 1990–1992 dr. Ludviku Toplaku, predsedniku Zbora občin 1990–1992 mag. Ivanu Bizjaku in predsedniku Zbora združenega dela 1990–1992 Jožetu Zupančiču ter spominske plakete prvemu predsedniku Državnega zbora mag. Hermanu Rigelniku.
***
Skladba »Imel sem ljubi dve« v izvedbi Moškega pevskega zbora Vres (besedilo Ludvik Černej, glasba Josip Ipavec).
***
Prisega in govor novoizvoljenega predsednika Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja.
***
Skladba »Oj, Triglav, moj dom« v izvedbi Moškega pevskega zbora Vres (besedilo Matija Zemljič, glasba Jakob Aljaž).
***
Ob cca. 19. uri
Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez sklene slavnostno sejo.
***
Sprejem v preddverju velike dvorane Državnega zbora
***
Nastop mladostnikov (v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije) na temo vrednot svobode, demokracije, volitev, parlamenta in lastne države
LEJ EDVARD KOŠIR, 13 let
Se kdaj vprašate, kaj je svoboda? Svoboda je nekaj, česar vsi ljudje ne poznajo, je privilegij. Naši stari starši je niso imeli, naše starše so učili kako hudo je, če je nimajo, za našo generacijo pa lahko rečem, da pravzaprav ne vemo, kaj natančno to je. V svobodo smo se rodili in v svobodi odraščamo. Svoboda je za nekoga to, da ga starši pustijo pri miru, za drugega prostor med dvema goloma, za tretjega pa tipkovnica in miška sredi štirih sten. Zame je svoboda to, da se lahko samostojno odločam, čeprav to prinaša veliko odgovornost. Tudi v smislu, da morajo moje odločitve vsaj deloma sovpadati z željami drugih. Tako, kot je na primer skupna želja moje mame in moje učiteljice, da bi se pri kakšnem predmetu bolj potrudil. Hm, ali je tudi to demokracija?
EDVINA DEDIĆ, 15 let
Demokracija je nekaj, kar zagotavlja, da bomo slišani in upoštevani. Z drugimi besedami, daje nam moč, da sodelujemo pri odločitvah, ki se nas tičejo. Ščiti politične in osebne pravice državljank in državljanov. Stanje v državi pa odseva prav njihovo razmišljanje o demokraciji. Kako velik je pomen demokracije, velikokrat pozabimo, še posebej mi, mlajše generacije, ki od rojstva odraščamo v svobodni in demokratični državi in se ne zavedamo vseh njenih prednosti, saj življenja brez nje ne poznamo. Včasih se demokracija lahko izvršuje neposredno, bolj pogosto pa posredno, kar pomeni, da ljudstvo izbere svoje politične predstavnike. V obeh primerih nam, kot rečeno, demokracija omogoča, da smo slišani in upoštevani in to moramo znati ceniti ter biti ponosni, da to možnost sploh imamo.
PATRICIJA POGORELČNIK, 15 let
V sodobnih demokratičnih družbah so volitve osrednji politični dogodek, na katerem ljudje oddajo svoj glas, s katerim odločajo, kdo bo imel državno oblast. V večini držav je volilna pravica danes omejena le na polnoletne in tako je tudi pri nas. Volijo lahko vsi, ki imajo 18 let ali več, kar pa seveda ne pomeni, da mlajši ne bi želeli imeti glasu. Želimo si novih oblik demokratičnega odločanja, v katere bomo v večji meri vključeni mladi, ki danes še nimamo volilne pravice, si pa želimo postati aktivni državljani, ki bodo delovali v korist vseh. Mladega človeka bi lahko že prej vključil v družbeno odločanje. Potreben je razmislek o znižanju volilne pravice z 18 na 16 let, vendar pa mladi za to potrebujemo tudi več znanja in informacij. Tako bi dobili občutek večje odgovornosti in hkrati občutek, da smo tudi mladi zares del te države.
CIRIL CEROVŠEK, 17 let
Parlament je steber demokracije, kateremu zaupamo. Zaupamo mu, da odloča v skladu z vrednotami, ki jim sledimo državljanke in državljani Republike Slovenije. Zaupamo mu in se nanj zanašamo, da je iskren, da deluje pogumno in se ne boji spregovoriti. Vsaka poslanka oziroma vsak poslanec je ključen del naše države in predstavlja enega od varuhov slovenske suverenosti in svobode. Imamo skupen cilj. To je delovati v najboljšem interesu naših državljank in državljanov ter našega slehernega sočloveka. Ko sem pred tremi leti predsedoval otroškemu parlamentu, sem ugotovil, kako so nekateri mladi zagreti za napredek naše družbe in zato imam veliko zaupanje v našo državo in njen parlament. Verjamem, da nič ni tako črno, kot izgleda na prvi pogled. Verjamem, da bomo vedno lažje prihajali do skupnih rešitev, da spori med nami usihajo in da nas povezujejo parlament in demokracija, svoboda in naša država, Republika Slovenija. Zastava, ki vihra pred tem parlamentom, je simbol ideala, ki smo mu vsi zapisani. Vsaka izrečena beseda v poslanskih klopeh je beseda, ki se naj izreka z mislijo nanj. Vi, izvoljeni predstavniki ljudstva, ste branitelji teh idealov, vi ste parlament.
KLEMEN PERAN, 22 let
Naša država je mlada, stara komaj 26 let. Vsi mi mladi, ki danes z vami delimo naše misli, smo rojeni v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Naša lastna država naj bi nam zagotavljala pripadnost, neodvisnost, možnost za uspeh in priložnost, da v njej živimo varno in svobodno. Pa je temu res tako? Vsakodnevno smo priča izkoriščanju, izključevanju, revščini in pomanjkanju. Nizka udeležba na zadnjih parlamentarnih in predsedniških volitvah pa kaže tudi nezaupanje in apatijo naroda do najpomembnejših državnih institucij. Državna politika postaja oddaljena od ljudi in obratno – ljudje se oddaljujemo od državne politike. Sprašujem se, kam je odšlo začetno navdušenje nad našo Republiko Slovenijo? Zakaj postajamo Slovenke in Slovenci vedno bolj individualizirani in vedno bolj oddaljeni drug od drugega? Vendar namesto, da iščemo krivce, si raje skupaj zastavimo znano vprašanje, kaj lahko vsak od nas prispeva k naši skupnosti in kako bomo v prihodnosti naredili več za to, da se bomo vsi počutili varne in svobodne. Začnimo z malimi koraki, poskusimo se – ne glede na naše različnosti – povezovati in spoštovati, negujmo našo skupno državo, naredimo jo bolj pravično in nazadnje bodimo vsi skupaj ponosni, da smo njeni državljanke in državljani!
***
Na slavnostno sejo Državnega zbora so bili vabljeni poslanke in poslanci Državnega zbora, predstavniki Državnega sveta, visoki predstavniki Republike Slovenije, predstavniki drugih držav in številni visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja.
Sejo sta na tretjem programu prenašala Televizija Slovenija in na prvem programu Radio Slovenija.
|
