DZ - 30. obletnica razglasitve Ustavnega zakona za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k Ustavi Republike Slovenije

30. obletnica razglasitve Ustavnega zakona za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k Ustavi Republike Slovenije

Datum objave: 04.10.2020

Na 8. skupni seji vseh treh zborov Skupščine Republike Slovenije, ki je potekala 4. oktobra 1990, je bil razglašen Ustavni zakon za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k Ustavi Republike Slovenije. Ustavni zakon določa postopen izstop iz pravnega sistema Socialistične federativne republike Jugoslavije in odmik od zveznih zakonov, ki v Republiki Sloveniji niso bili sprejemljivi in ki niso bili v skladu z Ustavo Republike Slovenije.



4. oktober 1990

Na 8. skupni seji vseh treh zborov Skupščine Republike Slovenije, ki je potekala 4. oktobra 1990, je bil razglašen Ustavni zakon za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k Ustavi Republike Slovenije. Ustavni zakon določa postopen izstop iz pravnega sistema Socialistične federativne republike Jugoslavije in odmik od zveznih zakonov, ki v Republiki Sloveniji niso bili sprejemljivi in ki niso bili v skladu z Ustavo Republike Slovenije.

***

Delegat Vitodrag Pukl (SDZS) je na seji, v obrazložitvi predloga, med drugim povedal, »da je Ustavna komisija ponovno obravnavala Predlog za spremembo predloga ustavnega zakona za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k Ustavi Republike Slovenije. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je pripravil dopolnilni in spremljevalni predlog z naslednjo vsebino:

»V Republiki Sloveniji se do uveljavitve republiškega zakona o privatizaciji podjetij obstoječa podjetja v družbeni lastnini lahko organizirajo kot podjetja v mešani lastnini z izdajo internih delnic po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prometu in razpolaganju z družbenim kapitalom ter po drugega odstavku 35. člena in 38. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih, samo s predhodnim soglasjem Agencije Republike Slovenije za pospeševanje in prestrukturiranje gospodarstva in spodbujanja prenove podjetij.

Podjetja, ki so se do uveljavitve tega ustavnega zakona že organizirala kot podjetja v mešani lastnini z izdajo internih delnic, uskladijo lastninska razmerja in organiziranost z republiškim zakonom o privatizaciji podjetij v roku, ki ga bo določil ta zakon.«

***

Na zasedanju vseh treh zborov Skupščine Republike Slovenije, ki je potekalo teden dni prej – 27. 9. 1990, je namreč prišlo do razhajanj in različnih gledanj na nujnost in utemeljenost določitve začasnega moratorija na preoblikovanje družbenih podjetij prek internih delnic družbe z omejeno odgovornostjo oziroma delniške družbe. Izrazito je temu nasprotoval del takratnih opozicijskih političnih strank. Po ponovni preučitvi vprašanja je Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije pripravil nov, usklajen predlog rešitve, ki so ga obravnavale vse, takrat v Skupščini Republike Slovenije zastopane, politične stranke in na usklajevanem sestanku dosegle popolno soglasje za celotno besedilo.

Predsednik Skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar je zato ob ponovni obravnavi čutil odgovornost in dolžnost, da je v razpravi med drugim opozoril, »da ustavni zakon k amandmaju XCVI 28. septembra 1990 ni padel (oz. ni bil sprejet, opomba urednika) zaradi pomembnega nasprotovanja, saj se je večina zavedala, da je vložek v prvotno besedilo, ki se je nanašalo na delni moratorij ustanavljanja delniških družb in družb z omejeno odgovornostjo, umesten in sprejemljiv. Manjkalo je le nekaj glasov.«

Skupščina Republike Slovenije je Ustavni zakon za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k Ustavi Republike Slovenije razglasila na skupni seji vseh treh skupščinskih zborov 4. 10. 1990. Zanj je glasovalo 212 delegatk in delegatov, proti ni bil nihče, en delegat pa se je vzdržal.

***

Izvajanje 3. točke navedenega ustavnega amandmaja je bilo logistično zahtevno, saj so po uveljavitvi ustavnega zakona sprejeti zvezni predpisi morali v oceno in potrjevanje v Skupščino Republike Slovenije.

Glede na sprejeto določbo je bilo namreč treba takoj po sprejemu posameznega akta iz pristojnosti Zveznega zbora ali Zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ obvezno pridobiti mnenje Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije in njenih pristojnih delovnih teles (zlasti Zakonodajno-pravne komisije). Skupščina Republike Slovenije je zatem na skupni seji vseh treh zborov s posebnim aktom (odlokom) ugotovila bodisi veljavnost ali neveljavnost posameznega federalnega akta v Republiki Sloveniji. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ti postopki so se morali odviti takoj, ko je bil zvezni predpis sprejet in objavljen v Uradnem listu SFRJ. Da je takratna slovenska oblast to lahko dosledno in pravočasno izpeljala, so ji tvorno pomagali tudi slovenski delegati v Zboru republik in pokrajin in v Zveznem zboru Skupščine SFRJ.

***

Z Ustavnim zakonom za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k Ustavi Republike Slovenije je Skupščina Republike Slovenije razveljavila 27 zveznih zakonov oziroma njihove posamezne določbe. Med drugimi tudi nekatere zakone s področja financiranja federacije in davčnega sistema. Med drugim je bila vzpostavljena možnost, da Skupščina Republike Slovenije določi drugačno razmerje za delitev prihodkov od plačanega temeljnega prometnega davka med federacijo in republiko.

***

Letos obeležujemo 30. obletnico zakonodajnega nastajanja samostojne in neodvisne države Republike Slovenije. Spominjamo se prelomnih dogodkov, ki so posredno ali neposredno prispevali k temu, da je Slovenija junija 1991 postala samostojna država, decembra istega leta sprejela novo ustavo in se leto zatem (decembra 1992) na ustanovnem zasedanju zbral prvi sklic Državnega zbora.

Ko obeležujemo to, za slovensko državnost in parlamentarno demokracijo ključno zgodovinsko obdobje, se s spoštovanjem in hvaležnostjo spominjamo vseh, ki so v tistih časih po svojih močeh prispevali k temu, kar uživamo danes – svobodo, samostojnost in demokracijo.