Predsednik Državnega zbora Janko Veber sprejel varuhinjo človekovih pravic

Datum objave: 1. 7. 2014

Predsednik Državnega zbora Janko Veber je v sredo, 2. julija 2014, sprejel varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, ki mu je predala Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2013.

Predsednik Državnega zbora je v izjavi za medije izrazil visoko stopnjo spoštovanja do varuhinje človekovih pravic, ki je v poročilu, ki je bilo predano Državnemu zboru, zelo podrobno obravnavala številne primere s področja človekovih pravic v Sloveniji. Ob tem je izrazil upanje, da bomo, tudi glede na politično situacijo v Sloveniji, ko se srečujemo s predčasnimi državnozborskimi volitvami, pravočasno oblikovali novo vlado, in v skladu s Poslovnikom Državnega zbora, v septembru obravnavali tudi poročilo varuhinje. Poročilo bo, tako Veber, dodaten argument za čimprejšnje oblikovanje nove vlade in začetek dela v Državnem zboru, tudi na področju, ki je izjemno pomembno za vsakega posameznika v naši družbi, še posebej, ko ugotavljamo, da so se številne posledice gospodarske in finančne krize odrazile na standardu vsakega posameznika.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v izjavi za medije izrazila zadovoljstvo, da je lahko predsedniku Državnega zbora predala poročilo za leto 2013. Dejala je, da gre za najobsežnejše poročilo v vseh dvajsetih letih delovanja Varuha človekovih pravic. Letos decembra bodo po besedah varuhinje namreč obeležili dvajset letnico institucije v Republiki Sloveniji. Pojasnila je tudi, da je osnovnemu poročilu priloženo še poročilo državnega preventivnega mehanizma. Po njenih besedah gre za poseben mehanizem, ki deluje v okviru oddelka za pravosodje in policijske postopke in skrbi za vse osebe, ki jim je kakorkoli odvzeta prostost. Torej ne le za tiste v priporih, zaporih, temveč tudi v domovih za starejše občane in na psihiatriji, je še dejala varuhinja. Poudarila je, da je osnovno sporočilo zaposlenih pri Varuhu človekovih pravic, »da je človek pogosto zelo majhen pred vrati države. Ko stopa skozi ta vrata, naleti pogosto tudi na ovire. Ne ve ne kod ne kam. Hodi po dolgi poti in se sprašuje ali so mi kršene človekove pravice, kdo jih bo popravil in kdaj.« Pri Varuhu ugotavljajo, da je človek sam tudi, če nima zadostnega znanja. Zakonodaja se namreč hitro spreminja. Poprava storjenih krivic pa je draga, zato kot varuhinja meni, da je spoštovanje človekovih pravic, za vse institucije v državi, zagotovo cenejša možnost. V zvezi s tem je še pojasnila, da lahko, po ugotovitvi kršitve pravic ukrepajo celo evropske institucije, in Slovenija je bila, po besedah Vlaste Nussdorfer, v minulih letih za dolgotrajne postopke na tak način kaznovana kar 250 krat. Ob tem je še dodala, da ugotavljajo, da so postopki dolgotrajni tako na področju sodstva kot tudi uprave.

Varuhinja je med drugim dejala tudi, da institut Varuha še posebej ščiti tiste, ki ne znajo ali ne morejo, to pa so od otrok do najstarejših, invalidov, oseb s posebnimi potrebami, nezaposlenih in bolnih. Posebno pozornost pa dajejo tudi manjšinam. V minulem letu so po besedah varuhinje pripravili tudi več odmevnih posvetov. Ugotovili so, da je največ kršitev pravic na področju sociale. Menijo pa, da je situacija težka tudi za vse tiste drugačne, ali kakorkoli prizadete.

Po besedah varuhinje gre torej za zelo občutljiva področja, ki jih Varuh vsako leto zelo natančno obravnava in zapiše v poročilu. Ob koncu je še dodala, da je letošnje poročilo nekoliko drugačno, in sicer  bralcem prijazno, saj vsebuje nekaj posebnih označb, ki opozarjajo na to ali so opozorila in priporočila podana prvič, ali drugič, oziroma zaznavajo, da jih država in institucije niso upoštevale. Kot je še dejala, so uvedli tudi novost, to je pohvale, saj ljudje sporočajo, da je slabih novic preveč. »Ko zaznamo napredek, to torej tudi povemo«. Ob koncu je še poudarila, da se Varuh dotika vseh področij človekovih pravic, zato ima tokratno poročilo kar 150 priporočil, kar je po njenih besedah tudi najvišja številka doslej.