DZ - Posvet Podnebni dogovor

Posvet Podnebni dogovor

Datum objave: 14.11.2019

Posvet je bil v četrtek, 14. novembra 2019, v veliki dvorani Državnega zbora.


Dokumenti
TV prenos

Državni zbor je skupaj s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti,  Ministrstvom za okolje in prostor, klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj Umanotero in Odborom Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor, organiziral posvet Podnebni dogovor, ki je potekal v četrtek, 14. novembra 2019, v veliki dvorani Državnega zbora.

Uvodoma so zbrane na posvetu nagovorili predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan, minister za okolje in prostor Simon Zajc in predstavnica gibanja "Mladi za podnebno pravičnost" Aja Vrenjak.

V nadaljevanju je bil posvet razdeljen v tri panele prek katerih smo s strokovnjaki, nevladnimi in vladnimi organizacijami ter širšo zainteresirano javnostjo odprli razpravo s klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj o ukrepih prilagajanja na podnebne spremembe, z nevladnikom Andrejem Gnezdo (Umanotera) o blaženju podnebnih sprememb v prometu in industriji, z geografom ter ekologom dr. Dušanom Plutom (SAZU) o iskanju načina zagotavljanja učinkovite, varne in ogljično nevtralne proizvodnje energije ter z mnogimi drugimi.

Predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan je poudaril, da v Državnem zboru nadaljujemo s strateškimi razpravami o najpomembnejših temah za prihodnost Slovenije, ki smo jih poimenovali Soglasje za prihodnost. Današnji posvet Podnebni dogovor je tako prvi v seriji načrtovanih posvetov. V naslednjem letu si bodo po besedah mag. Židana sledili pogovori o položaju kulture v digitaliziranem svetu, o nacionalnem vprašanju v moderni slovenski državi, o paliativni oskrbi in tudi pogovor o položaju Slovenije v Evropski uniji.

Predsednik Državnega zbora mag. Židan je v nadaljevanju podal podatke Državnega zbora o zgodovinski uporabi dveh besednih zvez, in sicer "klimatske spremembe" in "podnebne spremembe". V Državnem zboru je besedno zvezo "klimatske spremembe" prvič uporabil dr. Leo Šešerko, 29. oktobra 1993. Naslednjič se je uporabila v letu 1996, ko jo je izgovoril Vladimir Topler in od takrat naprej je po besedah mag. Židana besedna zveza "klimatske spremembe" postala stalnica v slovenskem parlamentu. Besedna zveza "podnebne spremembe" se je prvič pojavila oktobra leta 1998, ko jo je izgovoril Pavel Gantar. Naslednji jo je uporabil mag. Janez Kopač, leta 2002, in od takrat naprej je tudi ta besedna zveza postala stalnica. Podnebje pa ni stalnica, je nadaljeval mag. Židan in dejal: "Spreminja se in spreminja se najhitreje v naši zgodovini". Te spremembe so nedvoumne, splošne in enotne, je prepričan. "Segrevajo se tla, segreva se ozračje, reke, morje. Topijo se ledeniki, dviguje se morska gladina". Spomnil je, da je povsem jasno zakaj prihaja do pospešenih sprememb. Človeštvo je tisto, tako mag. Židan, ki spreminja sestavo ozračja in tako se spreminja energetsko ravnovesje na Zemlji. Vendar pa, kot je nadaljeval mag. Židan, ni znan samo vzrok, znano je tudi, kako je treba delovati: "Opustiti je treba rabo fosilnih goriv, potrebno je zaustaviti sečnjo gozdov in zmanjšati izpuste pri vseh naših dejavnostih". Dodal je še, da pa je ob vsem tem treba učinkovito porabljati energijo, ki jo uporabljamo. Podnebne spremembe, kakor vse druge spremembe, so lahko pozitivne ali negativne. Dejstvo pa je, tako mag. Židan, da bo največ sprememb negativnih. Pa ne gre le za okolje, gre za proizvodno hrane, gre za splošno, družbeno, socialno življenje, je poudaril predsednik Državnega zbora in ob tem dodal: "Če hočete, gre tudi za begunsko krizo, in če hočete, gre tudi za vojna žarišča, ki so že, in v prihodnje bodo še bolj povzročena zaradi nezmožnosti bivanja in proizvodne hrane v posameznih predelih sveta". S tem pa po besedah mag. Židana pridemo do naslednjega paradoksa. Spremembe so s svojim ravnanjem, tako mag. Židan, povzročili bogati. Najtežje ali sploh ne, pa se bodo prilagodili revni. Spremembe so povzročile prejšnje generacije in sedanja generacija, najbolj pa jih bodo po besedah mag. Židana čutili mladi in še nerojeni otroci. Govorimo torej o moralnem vprašanju, ki zahteva takojšnje delovanje, je še dejal predsednik Državnega zbora mag. Židan.

Predsednik Državnega zbora je ob koncu izrazil veliko hvaležnost vsem udeležencev posveta za tako velik odziv in aktivno udeležbo na današnjem posvetu. To mi daje veliko optimizma za naprej, je dejal in dodal, da od današnjega posveta veliko pričakuje. Zato je, tako mag. Židan, tudi podprl pobudo soorganizatorjev posveta, da se čez leto dni ponovno organizira podobno srečanje, na katerem se bo preverilo, "kaj smo v roku enega leta naredili". Pozval je Vlado, da podobno, kot je to naredilo tudi že nekaj drugih držav, tudi Slovenija razglasi podnebno-okoljsko krizo. Pa ne zato, ker gre za besedo, temveč zato, ker to omogoča, da se vsi resursi usmerijo v obvladovanje krize, je zaključil predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj je izpostavila, da podnebne spremembe zahtevajo dva tipa reakcije. Najpomembnejše je po njenih besedah blaženje podnebnih sprememb, kar pomeni, da odstranimo in zmanjšamo vzroke zaradi katerih so nastale. Po drugi strani pa so podnebne spremembe vseskozi prisotne in bodo tudi, vsaj v manjši meri, ostale. To pa pomeni, tako dr. Kajfež Bogataj, da se moramo na novo podnebje prilagoditi. Prilagoditi moramo naše kmetijstvo, način našega življenja, turizem, prilagoditi se je treba novim boleznim, novim težavam v zdravstvu. Ta segment pogosto ostaja nekoliko zanemarjen, je pa, tako dr. Kajfež Bogataj, izjemnega pomena, če želimo ohraniti kakovost življenja ljudi. Ob tem je izrazila upanje, da se bo Slovenija znala ob blaženju, ob ukrepih, tudi strokovno organizirati in za to dobiti tudi pomembno politično spodbudo. Samo prilagajanje kot tako je namreč mogoče bolj težavno, saj ni enotnega recepta kaj narediti. Morda bomo ob prilagajanju naredili tudi kakšno napako in zato si moramo vzeti čas in omogočiti tudi raziskovanje na tem področju, da pravočasno najdemo rešitve, ki so potrebne, je še dejala dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Andrej Gnezda z Umanotere je dejal, da je v Sloveniji več kot 230 organizacij civilne družbe Vlado RS pozvalo, da razglasi podnebno krizo in temu primerno začne tudi ukrepati. Pričakujejo, da bo Vlada to prepoznala, da bo ljudem prisluhnila in dejansko podnebno krizo tudi razglasila. Poudaril je še, da je Evropska komisija za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov do leta 2020-2050 ključ prepoznala v učinkoviti rabi energije in radikalnem zmanjšanju rabe energije. To je tisto, tako Andrej Gnezda, kar je treba poleg že omenjenega prilagajanja, vzeti kot prvo izhodišče. Do leta 2020-2050 moramo po sporočilih komisije prepoloviti porabo energije. Potrebujemo načrt kako bomo to dosegli, predvsem v prometu in industriji, ki sta danes največja porabnika energije v Sloveniji, je še zaključil Andrej Gnezda.

Dr. Dušan Plut (SAZU) je izpostavil, da celotno svetovno zgodovino označuje povečanje porabe energije. Kot primer je navedel, da se je v zadnjih stotih letih poraba energije na svetu povečala za 11krat. Glede na to, da je celotna energetika zasnovana predvsem na rabi fosilnih goriv, to pomeni, da se je za toliko povečalo tudi onesnaževanje in seveda tudi obremenitev našega ozračja, je dejal dr. Plut in dodal, da Slovenija pri tem ni nobena izjema. Po porabi energije za 2krat presega koncept okoljskega prostora in kar se tiče emisij toplogrednih plinov na prebivalca, presega vsaj za 4krat, če ne za 5krat, če se upošteva vse vire emisij. Slovenija se sooča na področju energije z dvema ključnima problemoma, je dejal dr. Plut. Kot prvo je navedel, kako zmanjšati porabo energije in kot drugo, ali smo sposobni zamenjati energetsko osnovo in iz fosilnih goriv preiti na rabo obnovljivih virov energije, kjer pa se bodo, tako dr. Plut, ravno tako pojavljale negativne posledice na okolje. Zaključil je, da nas čaka velik izziv, ki ni le energetski, temveč predvsem razvojni in vrednotni.

Vljudno vabljeni k ogledu podstrani spletnega portala Državnega zbora PODNEBNI DOGOVOR, kjer je objavljen podroben program ter gradiva in dokumenti povezani s posvetom.

***

V sodelovanju s TV Slovenija je bil posvet predvajan v živo na spletni strani MMC RTVSLO in Facebook strani MMC RTVSLO. Posnetek posveta je bil predvajan v soboto, 16. 11. 2019, ob 9. uri na parlamentarnem programu TV Slovenija - TV SLO3.