Pridite na Poletno muzejsko noč v Državni zbor

Datum objave: 17. 6. 2017

Državni zbor se z razstavo Cvetlična tihožitja največjih slovenskih slikarjev, med 18. in 24. uro, sedmič pridružuje Poletni muzejski noči.

V slovenskem parlamentarnem poslopju ne domuje le politika, ampak hrani stavba za svojim pročeljem tudi ogleda vredna umetniška dela. V sejnih sobah, salonih, pisarnah poslancev in uslužbencev ter v restavracijskih in drugih prostorih parlamenta so razstavljena številna likovna dela tako starejših kot sodobnih, a večinoma slovenskih umetnikov. Državnozborska umetniška zbirka obsega 12 kipov, 95 grafik in prek 200 slik, ki predstavljajo različna obdobja, zvrsti in sloge. Posebej dobro zastopana so tihožitja oziroma t.i. upodobitve mrtve ali negibne narave, izmed katerih smo – letnemu času primerno – za tokratno razstavo izbrali tista, ki upodabljajo cvetlice.

V želji, da bi sicer javnosti nedostopno slikovno bogastvo najvidnejših predstavnikov slovenskega slikarstva kot so Ivana Kobilca, Rihard Jakopič, Gojmir Anton Kos, Miha Maleš, Stane Kregar, France Mihelič in drugi, predstavili tudi širši javnosti, del te umetniške zbirke predstavljamo na letošnji Poletni muzejski noči in vabimo k ogledu.

Ob 20. uri bosta zbrane obiskovalce v preddverju velike dvorane pozdravila predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez in generalna sekretarka Državnega zbora Uršula Zore Tavčar.

***

V okviru razstavnega dogajanja si bodo obiskovalke in obiskovalci v soboto, 17. junija 2017, med 18. in 24. uro v preddverju velike dvorane Državnega zbora sami lahko ogledali:  

- fresko Slavka Pengova Zgodovina Slovencev od naselitve do danes in razstavo na steklu dr. Joška Šavlija in dr. Janka Prunka Zgodovina slovenskega parlamentarizma ter

- razstavo Cvetlična tihožitja največjih slovenskih slikarjev - izbor slik iz umetniške zbirke Državnega zbora.

Ob 18.30 in 23.00 bodo vodeni ogledi freske ter razstave na steklu. Oglede bosta vodila Marij Geč in Gordana Vrabec (Državni zbor).  

Ob 20.00 in 21.30 bo razstavo Cvetliča tihožitja največjih slovenskih slikarjev predstavila dr. Katarina Mohar.     

Vstop na Poletno muzejsko noč je prost. Zaradi varnostnega pregleda obiskovalce prosimo, da vstopijo v poslopje Državnega zbora, Šubičeva ulica 4, vsaj 15 minut pred napovedanim vodenim ogledom.

***

Tihožitje se je v slikarstvu kot samostojni žanr uveljavilo v zgodnjem novem veku. Kljub temu, da je v tradicionalni hierarhiji žanrov veljalo za najmanj pomembnega, je bilo skozi zgodovino likovne umetnosti nadvse priljubljeno tako med slikarji kot med njihovo publiko. Posebej izrazit razcvet je doživelo v 17. stoletju, ko so se mu intenzivno posvečali slikarji v vseh večjih evropskih umetnostnih središčih, še zlasti na Flamskem in v Holandiji. Z veščim, realističnim upodabljanjem premišljeno izbranih predmetov v kompleksnih kompozicijah so posredovali pestro simboliko, ki je pogosto vključevala tudi moralistična sporočila.

Ob prelomu 20. stoletja je zanimanje za tihožitja ponovno poraslo. Postimpresionisti, kubisti, dadaisti in številni drugi so v prejšnjih dveh stoletjih nekoliko zapostavljeni žanr ponovno odkrili in ga uporabili kot izhodišče za raziskovanje novih likovnih izzivov. Tihožitjem so se v tem času pričeli pogosteje posvečati tudi slovenski slikarji, o čimer pričajo tudi za razstavo izbrana dela domačih mojstrov in mojstric. Cvetlična šopka Ivane Kobilce, znameniti Telohi Riharda Jakopiča in tihožitja Gojmirja Antona Kosa, ki predstavljajo enega najzanimivejših delov njegovega opusa, so predstavljeni ob morda manj znanih, a nič manj zanimivih delih Mihe Maleša, Staneta Kregarja, Franceta Miheliča in drugih, v zbirki Državnega zbora zastopanih slikarjev.

V želji, da bi sicer javnosti nedostopno slikovno bogastvo najvidnejših predstavnikov slovenskega slikarstva predstavili tudi širši javnosti, vam del te umetniške zbirke, spoštovane obiskovalke in obiskovalci, predstavljamo na letošnji Poletni muzejski noči in vas vabimo k ogledu.

Pri organizaciji dogodka sodelujejo strokovne službe Državnega zbora.

Obiskovalcem smo doslej za to priložnost vsako leto pripravili posebno razstavo, povezano z Državnim zborom oziroma njegovim delom, tokrat pa bomo poleg zgodovinske freske Slavka Pengova, ki temeljno zaznamuje preddverje velike dvorane, obiskovalcem Poletne muzejske noči postavili na ogled izbor slik s cvetličnimi motivi iz umetniške zbirke Državnega zbora.

***

Stavba, v kateri domujeta Državni zbor in Državni svet, je bila zgrajena po načrtih arhitekta Vinka Glanza leta 1959. Njena značilnost je premišljen nabor arhitekturnih prvin, vgrajenih gradiv, ki izhajajo iz slovenskih pokrajin in likovna opremljenost, ki daje stavbi simbolno in reprezentativno vlogo. Slovenska hiša demokracije je spomeniško zaščitena. Pročelje poudarja mogočen portal, delo kiparjev Zdenka Kalina in Karla Putriha, notranjost stavbe krasijo mozaiki in kipi priznanih slovenskih umetnikov – Jožeta Ciuhe, Iva Šubica, Marija Preglja, Ivana Seljaka Čopiča, Franceta Kralja, Borisa Kalina ter zgodovinska freska Slavka Pengova.   

Državni zbor odlikujeta izjemna odprtost in obiskanost – letno nas obišče okrog 14.000 domačih in tujih obiskovalcev. Poleg vodenih ogledov za organizirane, najavljene skupine, ki potekajo med tednom, si obiskovalci lahko ogledajo parlamentarno poslopje na Dan odprtih vrat drugo soboto v mesecu. Slovenska hiša demokracije dnevno gosti najvišje protokolarne dogodke, obenem pa pomeni delovno mesto zaposlenim. Nenehna skrb, posvečena vzdrževanju stavbe Državnega zbora, je hkrati tudi skrb za pomemben del slovenske kulturne dediščine in prispeva k ugledu inštitucije, ki zagotavlja temelje demokratične oblasti v Sloveniji. Državni zbor je v letih 2009–2010 s pomočjo Restavratorskega centra, ki je vodilna nacionalna ustanova za ohranjanje arhitekturne in likovne dediščine, izvedel konservatorsko-restavratorska dela na freski Slavka Pengova ter na nekaterih slikarskih umetniških delih.   

***  

Organizatorji Poletne muzejske noči 2017 so Skupnost muzejev Slovenije, Tehniški muzej Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.