DZ - Predsednik Državnega zbora sogostil svečano obeležitev 30. obletnice sprejetja in slovesne razglasitve Ustave Republike Slovenije

Predsednik Državnega zbora sogostil svečano obeležitev 30. obletnice sprejetja in slovesne razglasitve Ustave Republike Slovenije

Datum objave: 15. 12. 2021



Zorčič: »Enotnost je bila tisti temelj, na katerem je pred 30 leti zrasla demokratična ustava«

Danes, v sredo, 15. decembra 2021, je v Državnem zboru je potekala slovesna obeležitev 30. obletnice Ustave Republike Slovenije, ki je bila sprejeta in razglašena na seji takratne Skupščine Republike Slovenije 23. decembra 1991. Na povabilo gostiteljev, predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča in predsednika Ustavne komisije mag. Dejana Židana, so se slovesnosti udeležili člani tedanje Komisije Skupščine Republike Slovenije za ustavna vprašanja in člani Strokovne skupine za pripravo delovnega osnutka nove slovenske ustave, ki so v obdobju od 19. junija 1990 do 23. decembra 1991 bdeli nad nastajanjem najvišjega pravnega akta novo nastale države Republike Slovenije. 

»Ustava Republike Slovenije je ob sprejetju veljala za sodobno, tako po vsebini kot obsegu«, je uvodoma poudaril predsednik Igor Zorčič in ocenil, da je to zasluga članov takratne Komisije za ustavna vprašanja in Strokovne skupine, ki so v relativno kratkem času pripravili pravni okvir bodoče samostojne in neodvisne države ter s tem tudi samemu procesu osamosvajanja zagotovili ne le legitimnost, temveč tudi legalnost. Pri nastanjanju besedila Ustave pa je v široki javni razpravi pomembno sodelovala tudi civilna družba.  

Ustava je 'živi organizem', ki se odziva in spreminja glede na dinamične družbene spremembe, pri čemer je predsednik Zorčič izpostavil zadnji, enajsti poseg v Ustavo z vpisom slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih. »A za nadaljnje ustavne spremembe bi potrebovali nekoliko večji politični konsenz. Potrebovali bi ga nedvomno tudi v primeru 19 neizpolnjenih ustavnih odločb«, je opozoril Zorčič in pozval, da je »edino jamstvo za demokratično in svobodno državo, po kateri danes ne hrepenimo nič manj kot leta 1991, spoštovanje in dosledno izvajanje določil Ustave in na njej temelječe zakonodaje«. 

Sogostitelj, predsednik Ustavne komisije mag. Dejan Židan je dejal, da se aktualna sestava komisije sooča z drugačnimi, a prav tako pomembnimi ustavnopravnimi vprašanji. Kot velike dosežke je izpostavil dejstvo, da je Slovenija zapisala v Ustavo pravico do pitne vode, še preden je podnebno okoljska kriza postala širše sprejeto dejstvo, med prvimi državami vpisala pravico do uporabe in razvoja znakovnega jezika in prva na svetu pravico do uporabe jezika gluhoslepih. 
Kot ključno pa je mag. Židan poudaril pomen spoštovanja Ustave: »Odnos do Ustave pokažemo z upoštevanjem in realizacijo njenih določil. Žal na tem področju nismo v celoti uspešni, kar se kaže na primeru pravice do pitne vode«.
Dr. Miro Cerar, tajnik tedanje Strokovne skupine za pripravo delovnega osnutka nove slovenske ustave, ki je bil osrednji govornik današnje slovesnosti, je v svojem nagovoru med drugim dejal, da so volivci na plebiscitu za neodvisnost glasovali v prepričanju, da bo »suverena Slovenija demokratična država, da bo zagotavljala človekove pravice in svoboščine, omogočala uresničevanje načel pravne in socialne države ter spodbujala uspešen gospodarski, kulturni in širši družbeni razvoj. Vse te pravice pa lahko država učinkovito zagotovi le preko ustave«. Po mnenju dr. Cerarja je kljub nekaterim ustavnim določbam, ki bi jih bilo smiselno spremeniti ali dopolniti glede na razvoj, »Ustava v celoti dober in zanesljiv temelj naše pravne in politične ureditve« ter jamstvo za pravno varstvo. 

Slovesnost ob 30. obletnici sprejetja in razglasitve Ustave Republike Slovenije je s glasbenim programom obogatil kvintet Policijskega orkestra. 

Komisijo Skupščine Republike Slovenije za ustavna vprašanja so sestavljali: predsednik dr. France Bučar, podpredsednika Vitodrag Pukl in Miran Potrč ter člani, dr. Leo Šešerko, dr. Franc Zagožen, dr. Ludvik Toplak, Andrej Magajna, Ciril Kolešnik, Danijel Starman, Ivan Bizjak, dr. Rajko Pirnat, dr. Primož Rode, Tone Peršak, Zvone Žagar, Roberto Battelli, Vilijem Sekereš, Zdravko Zabukovec, dr. Ciril Ribičič, Borut Pahor, Ludvik Gumilar, Darja Lavtižar-Bebler, Tone Anderlič, mag. Boštjan Kovačič, Mojmir Ocvirk in Mile Šetinc.

Komisija za ustavna vprašanja je 24. 7. 1990 imenovala strokovno skupino za pripravo delovnega osnutka nove slovenske ustave v sestavi: dr. Franc Grad, dr. Tine Hribar, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, dr. Anton Perenič in dr. Lojze Ude; strokovni tajnik je bil Miro Cerar ml., koordinator pa dr. Peter Jambrek.

Govor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča.

Govor osrednjega govornika na slovesnosti dr. Mira Cerarja, tajnika tedanje Strokovne skupine za pripravo delovnega osnutka nove slovenske ustave.