Prispevek predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča ob 30-letnici sprejema Deklaracije o suverenosti države Republike Slovenije

Datum objave: 2. 7. 2020

Slovenska skupščina je na skupni seji zborov 2. julija 1990 »izhajajoč iz pravice slovenskega naroda do samoodločbe in v skladu z amandmaji k ustavi Republike Slovenije ter z določbami Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah« sprejela Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije, s katero je jasno in nedvoumno izkazala namero za uresničitev ideje o samostojni državi.

Spoštovane državljanke in državljani, 

jeseni 2019 smo vstopili v obdobje obeleževanja 30. obletnic številnih dogodkov, ki so zaznamovali proces našega osamosvajanja. Ni jih bilo malo, nekateri so bili bolj, drugi manj odmevni. A ne glede na to, je prav sleherni izmed njih prispeval svoj neprecenljiv delež k uresničitvi ideje o samostojni državi.

Enega takšnih dogodkov se spominjamo danes. Slovenska skupščina je na skupni seji zborov 2. julija 1990 »izhajajoč iz pravice slovenskega naroda do samoodločbe in v skladu z amandmaji k ustavi Republike Slovenije ter z določbami Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah« sprejela Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije, s katero je jasno in nedvoumno izkazala namero za uresničitev ideje o samostojni državi.

Kljub temu, da je šlo za deklaracijo, torej dokument, ki nima pravnih učinkov, in je imela vsega skupaj le šest členov, je njeno sprejetje predstavljalo močno politično in moralno spodbudo za nadaljevanje osamosvojitvenih prizadevanj. Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije je namreč predvidela primat slovenske ustave in slovenskih zakonov nad zveznimi, saj je določila, da zvezni zakoni v Sloveniji veljajo le, v kolikor niso v nasprotju s slovensko ustavo. Določila je tudi enoletni rok za sprejem nove ustave in Izvršnemu svetu Republike Slovenije naložila, da do septembra taistega leta ugotovi, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne bodo več veljavni.

Z deklaracijo, ki je za Slovenke in Slovence pomenila jasen izraz politične volje in odločenost, da politika nadaljuje z osamosvojitvenimi aktivnostmi, si je Slovenija zagotovila možnost samostojnega odločanja in delovanja. Izhajajoč iz tega zgodovinskega dokumenta je Slovenija le slabe tri mesece kasneje z ustavnimi spremembami odpravila vrsto zveznih zakonov, med drugim je prevzela tudi poveljstvo nad slovensko teritorialno obrambo ter dejansko začela uveljavljati svojo suverenost.

Žal Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije, kljub svojemu doprinosu k osamosvojitvenemu procesu tudi po treh desetletjih ostaja eden tistih, nekoliko prezrtih dokumentov. Prav je torej, da ji ob obletnici izkažemo zasluženo pozornost in nanjo tudi spomnimo. Še posebej zato, ker z leti tudi najbolj prelomni zgodovinski dogodki postajajo vse bolj oddaljeni, nekateri celo pozabljeni. 

Naj bo torej današnji dan v znamenju spomina na to pomembno deklaracijo, pa tudi na snovanje samostojne države in sodelovanje, ki ga je spremljalo ter na drznost, optimizem in ambicioznost iz katerih se je napajala naša odločenost za samostojno republiko Slovenijo.