DZ - Trideseta obletnica prvih večstrankarskih volitev

Trideseta obletnica prvih večstrankarskih volitev

Datum objave: 07.04.2020

8. aprila 2020 obeležujemo 30. obletnico prvih demokratičnih, večstrankarskih, neposrednih, tajnih in svobodnih volitev. Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je ob tej priložnosti nagovoril poslanke in poslance.



Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je med drugim je dejal: 

"Z volitvami, katerih obletnice se spominjamo danes, smo pred tremi desetletji odprli novo poglavje slovenske zgodovine in stopili na negotovo, neznano, težko, a nedvomno pravo pot. Stopili smo na pot svobode, samostojnosti in demokracije.

V preteklih treh desetletjih smo veliko dosegli, šli skozi marsikatero preizkušnjo ter se soočili s številnimi izzivi. Ne glede na to, kako težke so bile te preizkušnje, pa smo iz njih izšli močnejši in bolj izkušeni.

Naj nam torej skorajšnja 30-letnica zgodovinskih večstrankarskih volitev ne služi le v spomin na prelomnost dogodka samega, ampak naj nam bo v tem težkem obdobju tudi v navdih in upanje za prihodnost."

Preberite nagovor v celoti.

***

Pred tridesetimi leti smo v Sloveniji volili predsednika in člane Predsedstva Republike Slovenije ter delegate v Zbor občin in Družbenopolitični zbor Skupščine Republike Slovenije. 

V sredini in konec 80-ih let je v Jugoslaviji prišlo do zaostritve ekonomske krize in do mednacionalnih nasprotij, kar je, skupaj z mednarodnimi dejavniki in z dejavnostjo nastajajoče politične opozicije, vladajočo strukturo v Sloveniji prisililo k razpisu demokratičnih volitev.

Septembra 1989 so sprejeta dopolnila k ustavi Socialistične Republike Slovenije omogočila ponovno uzakonitev strankarskega političnega združevanja. Pravno podlago, ki je omogočila izvedbo prvih demokratičnih volitev po letu 1945 (pravzaprav po letu 1927, ko so bile zadnje svobodne volitve v tedanjo ustavodajno skupščino pred uvedbo diktature kralja Aleksandra), je predstavljal konec decembra leta 1989 sprejet Zakon o političnem združevanju.

Za volitve vsakega zbora je bil določen različen volilni sistem: Zbor združenega dela se je volil po sistemu relativne večine v 59 volilnih enotah, Zbor občin po dvokrožnem večinskem sistemu v 80 volilnih enotah (občine so imele po eno poslansko mesto na začetih 45.000 prebivalcev (skupaj 76), dva sedeža sta pripadala italijanski in madžarski narodnosti, dva pa posebnim družbenopolitičnim skupnostim (Ljubljana, Obala)) in Družbenopolitični zbor po proporcionalnem sistemu v 14 regionalnih volilnih enotah in 2 enotah narodnostnih skupnostih.

Kandidaturo za volitve je vložilo 15 strank in tri liste, ki so skupaj predstavljale 1921 kandidatk in kandidatov. Za 80 poslanskih mest Družbenopolitičnega zbora je kandidiralo 954 predstavnikov strank, nacionalnih list ali samostojnih kandidatov. Za poslanska mesta v Zboru združenega dela se je potegovalo 816 delegatov iz gospodarskih, družbenih in drugih dejavnosti. Za 80 poslanskih mandatov v Zboru občin se je potegovalo 355 kandidatov (v prvem krogu je bilo izvoljenih 15 kandidatov).

Volitve so bile 8. in 12. aprila, drugi krog pa 22. aprila 1990. Volitve so zaznamovale temeljite organizacijske priprave, ki so potekale v ozadju, kot tudi odgovorno dogajanje na voliščih. Kar 4135 jih je po vsej Sloveniji odprlo vrata volivcem, ki so po dolgih desetletjih spet lahko svobodno, tajno in demokratično volili. Volišča so bila urejena tako, da volivca nihče ni motil pri glasovanju. Obvezne so bile kabine oziroma zastorji in volilni odbor ni smel dovoliti, da bi naenkrat volilo več ljudi, kot je bilo glasovalnih mest. Za glasovanje se ni smelo uporabljati svinčnikov.

Visoka, kar 83,5 % volilna udeležba in miren potek volitev so prepričali vse, tudi tuje opazovalce iz Italije, Avstrije in celo ameriškega kongresa. Poslanske mandate v Skupščini Republike Slovenije je dobilo devet strank: članice Demosa (Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska stranka Slovenije, Slovenska kmečka zveza-Ljudska stranka, Zeleni Slovenije, Slovenski krščanski demokrati, Liberalna stranka), Liberalno-demokratska stranka, Socialistična stranka Slovenije in Stranka demokratične prenove ter predstavnika narodnostnih skupnosti in nekaj neodvisnih kandidatov. V Družbenopolitičnem zboru je zmagala koalicija Demokratična opozicija Slovenije, posamično pa Stranka demokratična prenove.

8. april 1990 je zgodovinski dan. Zaznamovan z razpoloženjem cvetne nedelje in slabim vremenom je prinašal veliko optimizma in odločenosti. Visoka volilna udeležba je odražala nedvoumno željo, odločenost in motiviranost slovenskega naroda po politični participaciji in demokratičnih spremembah. Samo z volitvami pa vsebinsko ni bilo neposredno rešeno še nobeno temeljno vprašanje demokratizacije Slovenije. Slovenija je še vedno ostajala del Jugoslavije in s tem zavezana njenemu pravnemu redu.

Skupščina Republike Slovenije se je konstituirala mesec dni po volitvah. Prve seje zborov so bile 7., 8. in 9. maja 1990. Položaj zborov, ki so sestavljali zakonodajno telo, ni bil nikoli povsem izenačen, vendar pa so vsi trije v skladu s svojimi pristojnostmi sodelovali pri sprejemanju zakonov in pri opravljanju drugih funkcij skupščine. Delegati Zbora občin so za predsednika izvolili krščanskega demokrata mag. Iva Bizjaka, za podpredsednika pa socialista Janeza Lukača. V Zboru združenega dela je bil izvoljen za predsednika neodvisni kandidat Jože Zupančič, za podpredsednika pa Bogo Rogina, član Slovenske obrtno-podjetniške stranke, ki se sicer ni prebila v Skupščino. Predsednik Družbenopolitičnega zbora je postal dr. Ludvik Toplak iz vrst Slovenske kmečke zveze, podpredsednik pa Anton Peršak iz Slovenske demokratične zveze. Na 1. seji Zbora združenega dela je najstarejši delegat Ivan Dretnik ugotavljal: »Tovariši delegati. Do sprejetja nove ustave smo menda še vedno delegati, ni pa menda greh, če se imenujemo tudi poslanci.«

Delegati Skupščine Republike Slovenije so imeli v mandatu 1990–1992 234 sej. Zbor občin in Družbenopolitični zbor sta zasedala vsak po 50-krat, Zbor združenega dela 56-krat; 78-krat pa so zasedali še vsi zbori skupaj.

Ko obeležujemo to, za slovensko državnost in parlamentarno demokracijo ključno zgodovinsko prelomnico, se s spoštovanjem in hvaležnostjo spominjamo vseh, ki so v tistih časih po svojih močeh prispevali k temu, kar uživamo danes – svobodo, samostojnost in demokracijo. Z demokratičnimi volitvami in s konstituiranjem večstrankarske skupščine so bile dane formalne možnosti osamosvojitvenega procesa. Začelo se je novo politično in tudi novo zgodovinsko obdobje Slovencev in slovenske države.

***

Leta 2010, ob 20. obletnici, smo v Državnem zboru ob slavnostni seji pripravili tudi stalno fotografsko razstavo Prelomnica trenutka, ki je na ogled na hodniku v prvem nadstropju zgradbe na Tomšičevi ulici. Razstava od 30. obletnice večstrankarskih volitev do 30. obletnice konstituiranja Skupščine Republike Slovenije gostuje v preddverju velike dvorane Državnega zbora.

Fotografije so delo Toneta Stojka (iz zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije), Srdjana Živulovića - Boba in Joca Žnidaršiča. Razstavljenih je 31 črnobelih fotografij, ki dokumentarno sledijo dogodkom, ki so se zvrstili v sredo, 9. maja 1990, na dan ustanovne seje novoizvoljene večstrankarske Skupščine Republike Slovenije.

Leta 2010 smo pripravili tudi kratek dokumentaren film o dogajanju volilnega dne in o času v pričakovanju razglasitve rezultatov. Utrip so vestno beležile kamere TV Slovenija in s pomočjo arhivskih prispevkov njihovih novinarjev se spomnimo tako temeljitih organizacijskih priprav, ki so potekale v ozadju, kot tudi odgovornega dogajanja na voliščih po državi.  Slovenski dopisniki iz tujine so poročali o zadržanih odzivih: razumljivo, demokratizacija je bila takrat še proces, ki ni vzbujal polnega zaupanja. Vsem na očeh je nastajala zgodovina, na katero smo danes upravičeno ponosni. (Posnetek si lahko ogledate s klikom na spodnjo fotografijo.)

***

Marjan Podobnik, delegat Družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije v mandatu 1990-1992, je v imenu Društva poslancev 90 ob 30. obletnici prvih večstrankarskih volitev podal video nagovor, ki si ga lahko pogledate tukaj.