DZ - Slavnostna seja Državnega zbora ob dnevu samostojnosti in enotnosti

Slavnostna seja Državnega zbora ob dnevu samostojnosti in enotnosti

Datum objave: 23.12.2016

Seja se je začela ob 19. uri v veliki dvorani.


TV prenos

Danes, 23. decembra 2016, je ob 19. uri v veliki dvorani Državnega zbora potekala slavnostna seja ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik na seji je bil podpredsednik Državnega zbora Primož Hainz.

 

Podpredsednik Državnega zbora Primož Hainz je med drugim dejal:

"Moderna misel se obrača k novim oblikam razmišljanja in išče načine za globalizacijo človekovih pravic. Bolj ali manj poglobljeno tudi analizira ideje, kot je na primer koncept univerzalnega temeljnega dohodka ali tridnevni vikend. Dr. Andraž Teršek celo trdi, da je revščina protiustavna, saj imamo v 2. členu Ustave Republike Slovenije zapisano, da je Slovenija pravna in socialna država.

Vedno bodo med nami ljudje, ki iz različnih razlogov ne morejo poskrbeti sami zase in jim moramo pomagati ne z miloščino, pač pa z rednimi prejemki, s katerimi bodo lahko človeško preživeli. Vzporedno moramo obrniti trende osipa srednjega razreda, ki je nosilec razvoja vsake družbe".

Preberite govor v celoti.

 

 

Na slavnostno sejo Državnega zbora so bili vabljeni predsednik republike in ostali najvišji predstavniki Republike Slovenije, poslanci Državnega zbora, vlada, predstavniki Državnega sveta, predstavniki drugih držav in številni visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja.

V okviru kulturnega programa sta nastopila Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigentke Jerice Gregorc Bukovec ter folklorna skupina Kal nad Kanalom z godci Nikoli mlajši.

 

***

POTEK SLAVNOSTNE SEJE

Ob 19. uri

Himna Republike Slovenije

***
Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez začne slavnostno sejo.

***
Slavnostni govor podpredsednika Državnega zbora Primoža Hainza.

***
Glasbeni nastop APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani:
•    'Šürka je Tisa'
•    'Igraj kolce'

Nastop godcev in folklorne skupine Kal nad Kanalom:
•    'Na kalskem berjarju'

Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez sklene slavnostno sejo.


Sledi sprejem v preddverju velike dvorane Državnega zbora.

***

Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani združuje študentke in študente vseh fakultet Univerze v Ljubljani, ki sta jim skupna velika ljubezen do petja in nenehna želja po vrhunskem umetniškem ustvarjanju. Zbor nadaljuje tradicijo Akademskega pevskega zbora v Ljubljani, ki ga je leta 1926 ustanovil France Marolt kot moški sestav. V letih 1938‒39 je Marolt vodil tudi Ženski akademski pevski zbor. Po kulturnem molku med drugo svetovno vojno je ponovno pričel delovati leta 1946, tokrat v mešani zasedbi in pod imenom Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Od oktobra 2015 zbor vodi Jerica Gregorc Bukovec.

APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani že od svojega nastanka sodi med najpomembnejše usmerjevalce slovenskega zborovskega petja, ne samo po izvajalsko-tehnični plati, temveč tudi po svoji programski usmerjenosti. Repertoar zbora sestavljajo skladbe vseh glasbeno-zgodovinskih stilnih obdobij, posebno pozornost pa zbor posveča sodobni zborovski literaturi. APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani z naročili in natečaji spodbuja nastajanje novih skladb tako mladih kot tudi že uveljavljenih slovenskih skladateljev in z njihovimi prvimi izvedbami veča prepoznavnost slovenske zborovske ustvarjalnosti v domovini in po svetu. Zbor potrjuje svojo kakovost z odmevnimi nastopi na številnih festivalih in tekmovanjih doma ter v tujini. Za dosežke in zasluge na državni ravni je APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani leta 1996 prejel najvišje državno odlikovanje Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, leta 2000 Plaketo mesta Ljubljana in leta 2003 Zlati znak Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

***

Folklorna skupina Kal nad Kanalom združuje ljudi, ki jih preteklost navdihuje s spodbudo in zavzetostjo, da prihodnost ne bi bila oropana lepih vrednot in bistva žive dediščine.

V replikah kalskih tahmašnih oblek folklorniki poustvarjajo oblačilni videz domačinov, iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Ob spremljavi starih viž godcev Nikoli mlajši radi zaplešejo tako primorske, kot koroške plese, najraje pa stare kalske plese, kot so jih plesali njihovi stari in prastari starši. Plese je po pripovedi domačinov zapisal, danes starosta slovenskih folkloristov, etnokoreolog profesor Mirko Ramovš. Raziskovalec ljudskega izročila je po skoraj petdesetih letih ponovno obiskal Banjško planoto in pripravil odrsko postavitev Na kalskem berjarju, ki prikazuje začetek in del vaškega plesa, kakor so ga pred 1. svetovno vojno ob shodih in drugih priložnostih prirejali v Kalu nad Kanalom.

Po prvi godčevski viži, ki je bila za hudiča in se nanjo ni smelo plesati, je bilo treba po stari šegi blagosloviti plesišče - berjar, kar je storila plesalka prvega para s tem, da je z desno nogo prekrižala lesen pod pred seboj. Nato se je zvrstil glede na plačilo prvi sklop plesov, v postavitvi so to cotiš, oberštajer, sedem šrit, špicpolka, mazurka in potresavka, med katerim se je lahko tudi zapelo.