DZ - Konferenca o digitalni preobrazbi na področju izobraževanja ob robu parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Svetu EU

Konferenca o digitalni preobrazbi na področju izobraževanja ob robu parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Svetu EU

Datum objave: 7. 12. 2021

Državni zbor, 7. december 2021, videokonferenca



V torek, 7. decembra 2021, je Državni zbor ob robu parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Svetu EU gostil Konferenco o digitalni preobrazbi na področju izobraževanja. Poslanci parlamentov držav članic EU in parlamentov pridruženih članic so z gosti srečanja razpravljali o uspešnem reševanju izzivov digitalnega prehoda na področju izobraževanja in usposabljanja.

Predsedujoča srečanju, predsednica Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, Iva Dimic je v uvodnem nagovoru pozdravila uresničevanje Akcijskega načrta Evropske komisije za digitalno izobraževanje, ki pa se mora po besedah Dimiceve odražati tudi v dejanskem življenju ljudi. Poudarila je potrebo po pridobivanju digitalnih znanj in kompetenc vseh vključenih v procese izobraževanja in usposabljanja ter tesnejšega sodelovanja med njimi in državami članicami na tem področju, izrazila pa je tudi zadovoljstvo ob hitrem in učinkovitim pristopom, ki si ga je na področju digitalnega izobraževanja zastavila Evropska Unija. 

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec je uvodoma poudarila prednostne vsebine slovenskega predsedovanja Svetu EU, katerega prizadevanja so bila strnjena za doseganje evropske vizije znanja, vključujoč nova znanja in kompetence, trajnostno in vključujoče upravljanje ter digitalno preobrazbo, vključno z umetno inteligenco. Ob tem je izpostavila novo Priporočilo o pristopih kombiniranega učenja za visokokakovostno in vključujoče primarno in sekundarno izobraževanje, ki ga je Svet ministrov EU za izobraževanje, mladino, kulturo in šport sprejel novembra letos. Med omejitvami digitalnega izobraževanja je izpostavila varnost, pravico do zasebnosti, enakosti ter poudarila pomembnost socializacijskega vidika izobraževanja.

Predsednica Odbora Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje Sabine Verheyen je pandemične razmere označila kot priložnost za pospešeno digitalno preobrazbo, ki je ključna za ohranjanje konkurenčnosti EU. Pri tem je kot najpomembnejši izziv izpostavila vzpostavitev digitalne infrastrukture in pridobivanje ustreznega znanja ter ohranjanje vrednot, kot so demokracija, enakost in vladavina prava. Države članice je pozvala k pospešeni uporabi digitalnih orodij v izobraževanju ter opozorila na pametno uporabo umetne inteligence, ki zahteva kompetentne digitalne učitelje.

Dr. Riina Vuorikari, predstavnica Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije, je predstavila aktivnosti raziskovalnega središča na področju digitalizacije v izobraževanju v času pandemije. V luči rezultatov opravljene študije na to temo je opozorila na izzive hibridnega učenja, s katerim se po njenih besedah gradi čustvena odpornost učencev, na povečan čas mladih pred ekrani ter na neenake možnosti digitalnega izobraževanja mladih v času pandemije. Pri tem je izpostavila DigCompEdu, evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev, ki omogoča samoocenjevanje in izboljšanje digitalnih kompetenc.

Minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič je kot ključni izziv na področju digitalizacije navedel premostitev digitalne vrzeli, tako v tehnologiji kot tudi v pridobivanju potrebnih kompetenc. Izpostavil je napredek na področju digitalizacije v času slovenskega predsedovanja Svetu EU ter opozoril na pomembnost zagotavljanja bolj odprtega in varnega spletnega prostora v EU. Minister Adrijanič je pri tem izpostavil tudi prizadevanja za Evropo kot najbolj napreden kontinent na področju digitalizacije.

Dr. Žiga Turk, prodekan za razvojno področje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, je kritično ovrednotil pomembnost uvajanja pospešene digitalizacije v izobraževalni sistem, ki ne rešuje ključnih vprašanj pridobivanja izobrazbe za prihodnost. V svojem govoru je bil kritičen tudi do udobnega ameriškega izobraževalnega sistema v primerjavi z zahtevnim kitajskim, ki temelji na trdem delu, in opozoril na nujnost zagotavljanja standardov znanja v EU, če bo želela v prihodnosti ohraniti svoj konkurenčen položaj. Pozval je tudi k oblikovanju bolj jasno določenih ciljev izobraževanja ter izboljšanju digitalnih kompetenc in medijske pismenosti za uspešen boj z dezinformacijami na spletu. Dr.Turk je menil, da je digitalno fantastično, z ogromnim potencialom, vendar je potrebno vedeti, v kakšne namene ga uporabljamo. V ospredju mora biti in ostati človek.

Razpravljalci konference so predstavili stanje digitalne preobrazbe na področju izobraževanja po posameznih državah in izzive, s katerimi se pri tem srečujejo. Sodelujoči v razpravi so se strinjali, da je digitalna kompetenca vseh vključenih v proces izobraževanja ključna, če želi EU obdržati svojo konkurenčno prednost. Opozorili so tudi na nujnost ohranjanja ravnovesja med digitalnim in tradicionalnem izbobraževanjem,saj morajo otroci razvijati tudi socialne in umetniške veščine, ter na nujnost upoštevanja temeljnih vrednot, dobrobiti učencev, njihovega dobrega počutja ter zagotavljanja kibernetske varnosti.  

V razpravi je sodelovala tudi podpredsednica Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino Mojca Škrinjar, ki je pozdravila vpeljavo novih didaktičnih metod poučevanja z digitalizacijo ter v nadaljevanju podrobneje predstavila stanje na področju digitalizacije slovenskega šolstva.

FOTOGRAFIJE in VIDEOPOSNETKI

Na spletni strani predsedovanja www.parleu2021.si so v rubriki Foto in video brezplačno na voljo videoposnetki ter fotografije srečanja v polni velikosti. Prosimo vas, da ob uporabi navedete kot vir fotografije Državni zbor /ime fotografa, kot avtorja avdiovizualnih vsebin pa Državni zbor.