DZ - 30 let Zdravljice kot himne Republike Slovenije

30 let Zdravljice kot himne Republike Slovenije

Datum objave: 28.03.2020

Skupščina Republike Slovenije je 29. marca 1990 sedmo kitico pesmi Zdravljica sprejela kot himno Republike Slovenije.



Predsednik Državnega zbora je v svoji poslanici ob 30-letnici sprejetja Zakona o himni zapisal:

»Drage državljanke in državljani,

država niso le institucije ali politika, država smo v prvi vrsti njeni ljudje, prav vsak izmed nas. Zato je tudi himna, kot eden izmed državni simbolov, pravzaprav simbol vseh nas. Je naše vezivno tkivo, ki nas povezuje in združuje, nam daje občutek pripadnosti in krepi našo vero v skupnost. Bodimo torej ponosni na našo himno, kot smo vsakokrat, ko jo slišimo na raznih športnih in drugih tekmovanjih doma in po svetu, ko se veselimo uspehov vseh naših predstavnikov. Večkrat si jo zapojmo tudi doma. Prepustimo, da v nas zbudi čustva ponosa, povezanosti in ljubezni do naše domovine in soljudi. In naj nam bodo vrednote, ki jih opeva, torej enakost, svoboda, bratstvo, medsebojno spoštovanje in optimizem, sam pa k temu dodajam tudi solidarnost in človečnost, še dodaten navdih v tem kriznem času.«

Preberite poslanico v celoti.

***

Skupščina Republike Slovenije je sedmo kitico pesmi Zdravljica kot himno sprejela 29. marca 1990, torej že pred slovensko osamosvojitvijo, prvič pa je bila kot himna zapeta v tedanji skupščini 27. septembra 1989. Besedilo himne Republike Slovenije je sedma kitica pesmi Zdravljica, ki jo je napisal France Prešeren (1800–1849).  Melodija himne je delo skladatelja Stanka Premrla (1880–1965), ki je Zdravljico kot zborovsko skladbo uglasbil že leta 1905.

Besedilo vsebinsko presega slovenski nacionalni okvir in tako simbolično poudarja miroljubnost in odprtost v svet. 

Živé naj vsi naródi,

ki hrepené dočakat' dan,

da koder sonce hodi,

prepir iz svéta bo pregnan,

da rojak

prost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak!

Originalni zapis Zdravljice, hrani NUK

***

Prisluhnite slovenski himni.

Zvočni zapis (mp3) Izvajalec: Policijski orkester

Notni zapis (Uradni list RS, št. 67/1994)

France Prešeren v družbi Andreja Smoleta in Matije Čopa, freska Slavka Pengova v preddverju velike dvorane Državnega zbora

***

Kako je himna postala Zdravljica

Skupščina SRS je 27. septembra 1989 (PDF 409 KB) sprejela in razglasila amandmaje k slovenski ustavi (PDF 4,2 MB) iz leta 1974, s čimer je zakoličila slovensko osamosvajanje. Ustavni amandma XII (PDF 2,95 MB) določa v 1. členu: »Himna Socialistične republike Slovenije je Zdravljica.« Že čez pol leta (predlog 7. 2. 1990 (PDF 3,33 MB)), 29. marca 1990, je skupščina RS (stališča strokovnih skupin - 6. 2. 1990 (PDF 3,56 MB), predlog zakona o himni - 22. 2. 1990 (PDF 339 KB)) sprejela kratek zakon o himni Republike Slovenije (PDF 108 KB), ki je začel veljati 24. aprila 1990 tega leta. V 1. členu piše: »Ta zakon določa besedilo in melodije himne Republike Slovenije 'Zdravljica' ter njeno uporabo.« V 4. pa: »Besedilo himne Republike Slovenije je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna 'Zdravljica', melodija pa iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla.«

Več o sprejemanju himne v obdobju od leta 1972 do 2011.

 

Petje Zdravljice ob razglasitvi rezultatov plebiscita, 26. december 1990

***

Pojavnost besede himna

V podatkovnih zbirkah Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Državnega zbora ter korpusu SiParl se beseda himna (če zajamemo vse oblike, torej vse sklone in vsa slovnična števila) prvič pojavi leta 1990. V korpusu se pojavi 1193-krat. Najpogosteje je bila uporabljana v letih 2011, 2014 in 2015, takrat se je namreč (v treh različnih sklicih) obravnaval zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi. V teh treh letih je bila beseda himna uporabljena 872-krat, to je 73,1 % vseh pojavitev v korpusu. Leta 2011 najdemo 318 pojavitev oz. 26,7 %, leta 2014 276 pojavitev oz. 23,1 %, leta 2015 278 pojavitev oz. 23,3 %. Oblika himna (imenovalnik ednine) se v korpusu pojavi 366-krat, kar je 30,7 % vseh pojavitev oz. oblik.

Prvič je beseda himna v korpusu zabeležena na 4. skupni seji vseh zborov Skupščine Republike Slovenije (Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin, Zbora združenega dela), in sicer 2. 7. 1990 po naslednji razglasitvi predsedujočega Franceta Bučarja:

»Dragi, spoštovani poslanci. V veliko čast in posebno zadovoljstvo si štejem, da lahko v tem zgodovinskem trenutku za slovenski narod razglasim, da je Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije sprejeta. Himna.« /sledila je izvedba himne/

 Beseda himna je bila na sejah, zajetih v korpus, prvič izrečena 12. 10. 1990 na 7. seji Zbora združenega dela, govornik dr. Primož Rode:

»Jaz imam dve pripombi. In sicer najprej na 8. člen. Piše: "Republika Slovenija ima zastavo, himno in grb. Zastava je belo-modro-rdeča s tremi enakimi vodoravnimi polji. Predlagam, da se 8. člen spremeni tako: "Republika Slovenija ima zastavo, himno in grb. Zastavo, himno in grb predpiše ustavni zakon".«

***

Evropska komisija Zdravljici podelila Znak evropske dediščine

Himna Republike Slovenije Zdravljica je 31. marca 2020 s strani Evropske komisije dobila Znak evropske dediščine (European Heritage Label) in postala eden od simbolov vrednot, idej, zgodovine Evrope.

Prejemnike naziva je izbrala neodvisna žirija med kandidati, ki so jih predlagale države članice Evropske unije.

Več na povezavi.