DZ - Govor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča ob predaji parlamentarne dimenzije predsedovanja francoski Nacionalni skupščini in Senatu

Govor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča ob predaji parlamentarne dimenzije predsedovanja francoski Nacionalni skupščini in Senatu

Objavljeno: 6. 1. 2022

GOVOR PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA IGORJA ZORČIČA NA PREDAJI PREDSEDOVANJA DRŽAVNEGA ZBORA IN DRŽAVNEGA SVETA FRANCOSKI NACIONALNI SKUPŠČINI IN SENATU

Državni zbor, 6. januar 2022

 

Spoštovana podpredsednica francoske Nacionalne skupščine gospa Laetitia Saint-Paul,

spoštovani predsednik francoskega Senata gospod Gérard Larcher,

gospe in gospodje,

skupaj, odločni, predvsem pa enotni, solidarni in skupnim ciljem predani lahko torej dosežemo veliko in smo kos še tako težkim izzivom. A pri tem je pomembno, da se prav vsaka članica evropske družine zaveda, da članstvo v Uniji ne pomeni le ugodnosti, ampak tudi odgovornost in aktivno delovanje za doseganje skupnih ciljev.

V prihajajočih šestih mesecih bosta vaši instituciji bdeli nad parlamentarno dimenzijo predsedovanja Svetu Evropske unije, ki vedno znova kaže na naraščajoči pomen nacionalnega parlamentarizma pri upravljanju skupnih zadev na ravni Unije.

Prispevek nacionalnih predstavniških institucij je in mora ostati nepogrešljiv pri krepitvi demokratičnosti in legitimnosti evropskih integracijskih procesov. Prav intenzivna medparlamentarna interakcija na evropski ravni pa predstavlja tudi jasen dokaz, da je Evropska unija že zdavnaj presegla svoje izvorne namene tesnejšega gospodarskega sodelovanja in usklajevanja. V danes že popolnoma globaliziranem svetu, v katerem odnose soodvisnosti zaznamuje iskanje novih razvojnih prebojev, je naloga Unije voditi z zgledom. Zgledom navznoter in navzven. Zgledom, ki odseva temeljne vrednote in načela, ki so Evropsko unijo vzpostavila kot skupnost miru, svobode in blaginje. Skupnost, ki temelji na demokraciji, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic slehernega posameznika.

A vodenje z zgledom lahko dosežemo zgolj z enotnostjo, pot do nje pa je tlakovana z iskanjem političnih in družbenih kompromisov med raznoliko sedemindvajseterico. In prav na tej točki ključno vlogo igramo nacionalni parlamenti, ki predstavljamo prostor široke razprave, dialoga in tvornega iskanja skupnih evropskih rešitev. Parlamentarna dimenzija predsedovanja je zato edinstvena priložnost, da se na najvišji politični ravni prisluhne stališčem, skrbem ter zlasti pričakovanjem celotnega državljanskega telesa Unije ter da politični predstavniki državljank in državljanov izmenjajo mnenja in ideje o nadaljevanju evropskega projekta.

Parlamentarno dimenzijo slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije smo prevzeli v izjemno zahtevnem in nepredvidljivem času, ki, žal, še vedno vztraja. V preteklih šestih mesecih je tako pandemija Covid-19 še naprej korenito zaznamovala ne le formo, marveč tudi vsebino evropskega medparlamentarnega sodelovanja. Kljub temu pa smo z nekaterimi dogodki v okviru parlamentarne dimenzije predsedovanja uspeli prebiti pandemično realnost vsakdana ter izpostaviti nekatere pomembne teme, ki so odsevale prednostno delovanje celotnega slovenskega predsedovanja Svetu EU in so izjemnega pomena za našo skupno prihodnost.     

Tako je srečanje s predsedniki parlamentov Zahodnega Balkana, ki sem ga v okviru predsedovanja gostil septembra preteklega leta, pokazalo, da ostaja regija globoko predana svoji evropski perspektivi, kateri ob bok ne postavlja nobene druge alternative. Vendar pa je srečanje predsednikov skozi zelo neposredno razpravo izpostavilo tudi potrebo po bolj iskrenem dialogu, po dejanskem napredku ter po spoštovanju zavez na strani vseh deležnikov v širitvenem procesu. Sam menim, da je prav ta iskrenost ena največjih dodanih vrednosti medparlamentarnega sodelovanja, ki je pogosto pripravljeno storiti drznejši »korak dlje« v primerjavi z medvladno ravnjo.

Prav tako si parlamentarci že po naravi našega dela prizadevamo, da v svoje delo vključujemo najširši možni krog deležnikov. Zato smo v Državnem zboru ob robu omenjenega srečanja v okviru Konference o prihodnosti Evrope organizirali razpravo mladih iz Slovenije in Zahodnega Balkana s predsedniki parlamentov regije o pogledu mladih generacij na prihodnost Evropske unije. Ta je pokazala, da mladi sicer še vedno trdno verjamejo v priložnosti, ki jih Unija prinaša, a je hkrati opozorila na potrebo po vzpostavitvi novih platform, na katerih mladi s strani političnih odločevalcev ne bodo zgolj poslušani, ampak tudi slišani. Oba dogodka pa pričata, da je postavljanje kredibilne evropske perspektive Zahodnega Balkana visoko na agendo EU več kot upravičeno v številnih razsežnostih. To je tudi eden ključnih razlogov, da bo vloga Evropske unije kot garanta varnosti, stabilnosti in blaginje v širši regiji ena od tem sklepnega dogodka parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja, Konference predsednikov parlamentov držav članic EU. 

Prav tako smo v Državnem zboru v skladu z zavezo iz t.i. deklaracije Tria organizirali Medparlamentarno konferenco na visoki ravni o migracijah in azilu v Evropi, kot so to pred nami storili naši portugalski in nemški kolegi. Ta nedavni dogodek, ki je sovpadal s krizo na vzhodnih zunanjih mejah Unije, je pokazal, da se pogledi nacionalnih parlamentarcev v EU glede vprašanj odgovornosti in solidarnosti pri upravljanju migracij v EU – podobno kot pri naših vladnih kolegih – žal še vedno precej razlikujejo. To pomeni, da je pred dosegom evropskega konsenza še dolga pot, ki pa jo bo treba prehoditi čim hitreje, zato je nadaljevanje širokega medparlamentarnega dialoga o prihodnosti migracij v EU nujno. Sam sem na vseh treh konferencah Tria poudaril, da bi dogodek moral postati stalni element parlamentarne dimenzije predsedovanja Svetu EU, zato z veseljem ugotavljam, da sta tematiko migracij v svoj program predsedovanja vključila tudi francoska Nacionalna skupščina in Senat.  

Spoštovani,

čeprav ostaja pandemična realnost naš skupen akutni izziv, mora Evropska unija nadaljevati z odločnimi koraki v prihodnost na vseh ključnih področjih. Slogan francoskega predsedovanja Svetu EU »Okrevanje, moč in pripadnost« zato ne odseva zgolj temeljnih izzivov evropskega vsakdana, temveč tudi način, kako te izzive nasloviti. Okrevati skozi zeleni in digitalni prehod. Krepiti Unijo z odločnim branjenjem in spodbujanjem naših skupnih vrednot in interesov. Ter oblikovati vizijo evropskega projekta skozi krepitev občutka pripadnosti Evropski uniji kot naši širši domovini. Prepričan sem, da bo francosko predsedovanje Svetu EU uspešno nadaljevalo pot proti našim skupnim ciljem, njegova parlamentarna dimenzija pa poskrbela, da bo ta pot blizu ljudem.  

Pri vašem delu vam želim veliko uspeha.