Govor predsednika Državnega zbora ob dnevu suverenosti

Velja govorjena beseda
Embargo do branja

Govor predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza ob dnevu suverenosti
Državni zbor, 25. oktober 2016

Spoštovane poslanke in poslanci,
spoštovani predstavniki Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Združenja Sever,
gospe in gospodje,

ponosen sem in v čast si štejem, da vas lahko nagovorim ob prazniku naše domovine, dnevu suverenosti. Ta praznik predstavlja vrh obeležitev nastanka slovenske države; gre za nekakšen praznični Triglav, kjer en krak predstavlja plebiscit in odločitev za samostojno Slovenijo, drugega razglasitev samostojne države, vrh, ki povezuje oba prejšnja kraka, pa predstavlja prav današnji praznik, dan suverenosti. Gre za dan, ko je s slovenskega ozemlja odšel zadnji vojak jugoslovanske ljudske armade in je Slovenija lahko zadihala svobodo in demokracijo.

A odhod tujih vojakov z naše zemlje ni bil enostaven, kot se danes morda zdi, ampak je zahteval trdo delo, predvsem pa veliko življenjske energije, ki smo jo takrat premogli. Tu gre zahvala predvsem vsem vojakom in policistom, ki so našo samostojnost izborili, kot tudi vsem tistim, ki so skrbeli, da je tuja vojska z naše zemlje odšla brez enega samega strela, brez ene same rane. Četudi se nam zdi to danes samoumevno, takrat temu ni bilo tako. Skrbno in natančno je bilo potrebno pripraviti vse načrte za odhod jugoslovanske ljudske armade, možne odklone, predvsem pa vse bolj ali manj verjetne scenarije. Vse s ciljem obvarovanja slovenske samostojnosti in državnosti. In zastavljeno smo dosegli 25. oktobra 1991. Slovenija je bila svobodna! Njena resnično samostojna pot se je lahko začela. Ta pot ni bila lahka, predvsem pa ni bila ravna. Mnogo je bilo križpotij, kjer smo morda za trenutek zavili v napačno smer, mnogo je bilo napak, ki jih ne bi smeli storiti, a smo jih. A ne glede na vse, bili smo na svojem in s svojo državo smo se morali naučiti upravljati. Seveda naloga tudi danes ni lahka in je izjemno odgovorna, a je hkrati tudi edinstvena. Ni namreč lepšega, ni večje časti kot služiti domovini.

To velja tudi danes, petindvajset let pozneje. Ne glede na to, da smo Evropski uniji predali izvrševanje določenega dela svojih suverenih pravic, je naša država še vedno suverena in samostojna. To seveda ne pomeni, da se ne povezuje z drugimi akterji v mednarodni skupnosti, pomeni pa, da se mora povezovati na temelju suverene enakosti. Republika Slovenija je kot suverena država soodgovorna za skupno evropsko domovino. In tu moramo narediti več. Mnogo več. Našo suverenost lahko namreč v polnosti udejanjamo zgolj v sodelovanju z drugimi. Zato je prav, da Republika Slovenija v teh težkih in prelomnih časih zanjo in za Evropo, naredi karseda največ, da bi bila Evropska unija mati in ne mačeha vsem svojim državljankam in državljanom. Gre za vprašanje odgovornosti, soodgovornosti in solidarnosti, predvsem pa za udejanjanje naše suverene volje, to je tiste volje, s katero smo si državo priborili in s katero smo jo ubranili.

Spoštovane gospe in gospodje,

ko je poslanski kolega iz Stranke modernega centra, gospod Marjan Dolinšek predlagal, da bi uvedli nov državni praznik, je v svojem pojasnilu zapisal, da ta praznik ne bi smel predstavljati samo dneva odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske ljudske armade, ampak tudi dan, ko smo bili enotni, ponosni in samozavestni. In prav je imel. S prevelikim zadovoljstvom in prepogosto se v Sloveniji delimo na te in one, pozabljamo pa, da smo bili v obdobju od osamosvojitve do mednarodnega priznanja enotni in ponosni. Enotni, ker smo vedeli, da se borimo za svoje in svoj prav, ponosni, ker smo se zavedali, kaj smo v pičlih nekaj mesecih dosegli.

Zato, spoštovane gospe in gospodje,

dvignimo danes zvečer, ko bo uradno praznovanje našega praznika dneva suverenosti, čaše v spomin na našo enotnost in se odločimo, da te čase povrnemo. Suverena in samostojna Slovenija je domovina nas vseh in vsak je njen otrok.

Vse najboljše Slovenija!