DZ - Nagovor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na slovesnosti ob 30-letnici sprejetja in razglasitve Ustave Republike Slovenije

Nagovor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na slovesnosti ob 30-letnici sprejetja in razglasitve Ustave Republike Slovenije

Objavljeno: 15. 12. 2021

Nagovor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča
                                            na slovesnosti ob 30-letnici sprejetja in razglasitve                                             
Ustave Republike Slovenije

 

Spoštovani predsednik Ustavne komisije mag. Dejan Židan,                                            

spoštovani dr. Miro Cerar,                                                                                                                          

spoštovani člani Komisije Skupščine Republike Slovenije za ustavna vprašanja in Strokovne skupine za pripravo delovnega osnutka nove slovenske ustave. 

»Ustava je najpomembnejši pravni akt … eden najpomembnejših dokumentov v vsej slovenski zgodovini. Z ustavo prvič v zgodovini ustvarjamo temelje svoje lastne državnosti«. 

Od teh zgodovinskih besed, ki jih je izrekel spoštovani državnik, dr. France Bučar ob sprejetju in razglasitvi Ustave Republike Slovenije na seji takratne Skupščine Republike Slovenije, bo prihodnji teden, 23. decembra minilo natanko 30 let. 

Fotografije tiste prelomne seje so črno-bele. A verjamem, da vsi, ki ste bili na seji navzoči, podobe in besede vidite in slišite »živo« kot tedaj. Pred 30 leti se je s sprejetjem najvišjega pravnega akta novo nastala država Republika Slovenija tudi dokončno pravno osamosvojila od nekdanje nedemokratične države in se odločila za večstrankarsko demokracijo. 

Ustava Republike Slovenije je ob sprejetju veljala za sodobno, tako po vsebini kot obsegu. In to, spoštovani, prav po zaslugi vašega poglobljenega strokovnega dela, ki ste ga opravili kot člani Komisije za ustavna vprašanja in člani Strokovne skupine za pripravo delovnega osnutka nove slovenske ustave, in sicer v obdobju od 19. junija 1990 do 23. decembra 1991. 

Zaupana vam je bila izredno zahtevna in nadvse odgovorna naloga: v relativno kratkem času pripraviti pravni okvir bodoče samostojne in neodvisne države ter s tem tudi samemu procesu osamosvajanja, ki je bil leta 90' že na poti brez povratka, zagotoviti ne le legitimnost, temveč tudi legalnost. Pravica vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve, je sicer izhajala že iz tedanje republiške ustave iz leta 1974 in iz 81 kasneje sprejetih ustavnih dopolnil k tedanji Ustavi Socialistične Republike Slovenije. 

V zavesti osamosvojiteljev in celotnega slovenskega naroda je odmevala Cankarjeva vizija: narod si bo pisal sodbo sam. Tako je tudi delovni osnutek ustave, tako imenovana »podvinska« ustava iz avgusta 1990, v javni razpravi naletela na izjemno širok odziv. Skoraj štiristo različnih predlagateljev – posameznikov, civilnih združenj, predstavnikov lokalnih skupnosti, strokovnjakov – je posredovalo svoje predloge in pobude, ki ste jih člani Komisije obravnavali, in so, nekateri izmed njih, obogatili besedilo naše, slovenske ustave. 

Slovenci smo si svojo državo »vzeli« s plebiscitarno voljo. Nikoli prej in morda nikoli kasneje ne bomo več tako enotni, kot smo bili 23. decembra 90' na plebiscitu. Takšna zgodovinska enotnost ni bila zgolj posledica zavedanja edinstvene priložnosti za uresničitev najbolj pomembnega cilja slovenskega naroda. Enotnost je bila predvsem posledica sposobnosti ustvarjanja demokratičnega vzdušja, v katerem so skupni jezik našli predstavniki različnih političnih opcij in mnogoterih interesov civilne družbe. To je bil trden temelj, na katerem je zrasla tudi demokratična ustava. Temelj, na kakršnem bi morali graditi tudi sedanje odnose v družbi.

Proces nastajanja Republike Slovenije je bil zaokrožen s sprejemom Ustave in Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije 23. decembra 1991. Tako je bil po 523 dneh ustavnorevizijski postopek končan in vaše delo opravljeno na najboljši možen način. 

A Ustava se razvija naprej kot živi organizem in kot odziv na dinamične družbene spremembe, ki jih narekuje vse hitrejši globalni razvoj. Ta prepričljivo oblikuje naše navade, spreminja naš način življenja in močno vpliva na procese in odnose v družbi. V preteklih 30-ih letih smo v Ustavo posegli enajstkrat, nazadnje junija letos, ko je bilo II. poglavje dopolnjeno z vpisom slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih. 

V teh 30 letih se je v slovenski družbi marsikaj spremenilo. Ob tem se naravno zastavlja vprašanje: Ali morebiti naša Ustava potrebuje večji pretres? A za nadaljnje ustavne spremembe bi potrebovali nekoliko večji politični konsenz. Potrebovali bi ga nedvomno tudi v primeru 19 neizpolnjenih ustavnih odločb.  

Odzivi na izjemno zahtevno epidemiološko situacijo doma in po svetu, ki nas hromi že skorajda dve leti, gotovo preizkuša zadostnost nekaterih ustavnih varovalk, pa tudi razumevanje razmerij med posameznimi ustavnimi določbami in razmerij med vejami oblasti.  

Z željo, da bi nadvse pomembna načela in vrednote, zapisane v tej drobni knjižici, dosegle najširši domet, je Državni zbor ustavno besedilo približal mladim z Ustavo v stripu in z animirano Ustavo. Slepi lahko Ustavo berejo v brajlici, gluhim je na razpolago v znakovnem jeziku. V pripravi je tudi digitalizirana zbirka gradiv nastajanja Ustave, ki jo bo pospremila priložnostna razstava »Državnost, utemeljena na lastni ustavi«. 

Izredno nas tudi veseli, da so osnovnošolci iz vse Slovenije razmišljali in ustvarjali v okviru natečaja Državnega zbora »30 let Ustave«. Njihove stvaritve, ki vsekakor dokazujejo, da je mladim mar za prihodnost Slovenije, bomo razstavili ob slavnostni seji, prihodnji teden. 

Spoštovani, 

edino jamstvo za demokratično in svobodno državo, po kateri danes ne hrepenimo nič manj kot leta 91', jamstvo za pravno in socialno varnost vsakega državljana Republike Slovenije, je spoštovanje in dosledno izvajanje določil Ustave in na njej temelječe zakonodaje. 

Dovolite mi, da ob tej priložnosti vsem skupaj zaželim, naj nas zavedanje, da imamo že 30 let privilegij živeti v lastni državi, okrepi v odgovornosti in nenehnem prizadevanju, da bi v letu 2022 sreča, zdravje, spoštovanje in blaginja postali stalni sopotnik vsakega izmed nas.   

Hvala.