DZ - Nagovor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na drugi (video) konferenci na visokem nivoju o migracijah in azilni politiki

Nagovor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na drugi (video) konferenci na visokem nivoju o migracijah in azilni politiki

Objavljeno: 14.06.2021

NAGOVOR PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA IGORJA ZORČIČA NA DRUGI (VIDEO) KONFERENCI NA VISOKEM NIVOJU O MIGRACIJAH IN AZILNI POLITIKI
Državni zbor/Bruselj, 14. junij 2021


Spoštovani predsednik Evropskega parlamenta, gospod Sassoli, 
spoštovani predsednik parlamenta portugalske republike, gospod Eduardo Ferro Rodrigues, 
spoštovani predsednik nemškega Bundestaga, gospod Schäuble,
spoštovani podpredsednik Evropske komisije gospod Schinas,
cenjeni kolegi parlamentarke in parlamentarci,
gospe in gospodje,

veseli me, da vas lahko pozdravim na današnji, že drugi Medparlamentarni konferenci na visokem nivoju  o migracijah in azilni politiki, ki tokrat poteka v okviru portugalskega predsedstva.

Kot sem izpostavil že novembra, na prvi konferenci, je pandemija covid-19 otežila reševanje vprašanj migracije in azila, obenem pa razkrila kritične točke sistema Unije za naslavljanje vprašanja migracij v tem pandemičnem času. Zato me veseli, da je prvi panel današnje konference namenjen prav temu vprašanju.

Migracijski tokovi so bili v zadnjih 15 mesecih sicer bistveno manjši kot leto poprej predvsem zaradi omejitev gibanja in potovanj ter zaprtja meja v boju proti širitvi novega koronavirusa. Toda negotovost in ranljivost beguncev ter migrantov sta se v tem času povečali. Običajnim tveganjem, ki so jim migranti izpostavljeni na svojih poteh, se je pridružilo še povečano zdravstveno tveganje, okrepile pa so se tudi nove oblike rasizma in izključevanja. Naj ob tem povem, da tudi Slovenija namenja posebno pozornost zaščiti beguncev in prosilcev za mednarodno zaščito pred okužbo s koronavirusom. Zagotovljeno jim je informiranje o preventivnih ukrepih in samozaščiti v njim razumljivem jeziku, delo in življenje v azilnem domu ter integracijskih hišah je ustrezno organizirano, nenazadnje pa Slovenija zagotavlja enak dostop do cepljenja za vse, tudi za begunce. 

Nikakor ne moremo mimo dejstva, da je pandemija še dodatno poslabšala ekonomske in politične nestabilnosti v mnogih državah izvora, kar bo v prihodnje verjetno predstavljalo dodaten spodbujevalni faktor za nadaljnje migracije. Zato je še toliko bolj pomembno, da velik del pozornosti namenimo prav zunanji razsežnosti migracij. V tej luči Slovenija podpira celovit in uravnotežen pristop k migracijam, ki temelji na vzajemnih partnerstvih po meri in okrepljenem sodelovanju z državami izvora, tranzita in cilja na vseh področjih. Zavedamo se namreč, da je za zmanjševanje ilegalnih migracij pomembno migracijsko politiko umestiti v širši kontekst odnosov s tretjimi državami, ki bo vključeval tudi krepitev gospodarskega sodelovanja in ustvarjanje novih delovnih mest. Le s takšnim pristopom namreč si lahko obetamo trajnostnega gospodarskega razvoja, varnosti in stabilnosti držav izvora.

Veseli me torej, da je ravno v času portugalskega predsedovanja prišlo do pomembnega premika in začetka pogovorov s tretjimi državami. 

23. septembra lani je Evropska komisija objavila predlog kompleksnega svežnja Pakta o migracijah in azilu. Od tedaj je minilo že več kot osem mesecev in sam bi si, iskreno povedano, želel, da bi bilo v pogajanjih doseženega več napredka. Dogodki zadnjih dni nas vendarle lahko navdajajo s previdnim optimizmom. 

Naj ob tem poudarim, da si bo prihajajoče slovensko predsedovanje prizadevalo za konkreten napredek v pogajanjih glede Pakta o migracijah in azilu. Zavedamo se namreč, da gre za eno najzahtevnejših vprašanj, s katerim se sooča Unija in da bodo pogajanja zaradi aktualnosti problematike in trenutnega »deadlocka« dolgotrajna in kompleksna. Med vprašanji, ki jih bo naše predsedovanje naslovilo, lahko tako izpostavim celostno upravljanje z migracijami, vrnitev k normalnemu delovanju schengenskega območja in varovanje zunanjih meja ter Zahodni Balkan. Slednji je za našo državo že sicer politična in strateška prioriteta. Prav tako pa je, tudi z vidika migracij, dobro in okrepljeno sodelovanje z državami te regije ključnega pomena.

Spoštovani,

skorajšnje slovensko predsedstvo bo nadaljevalo s prakso organiziranja Medparlamentarne konference na visokem nivoju o migracijah in azilni politiki. Ob tem pa upamo, da bo zadevna konferenca postala del parlamentarne dimenzije vsakokratnega predsedovanja. Migracije so namreč postale naša vsakdanjost in prav verjetno je, da nas bo ta problematika spremljala še dolga leta tudi v prihodnje, zato je nujno, da prilagodimo naše politike in način našega skupnega delovanja. Ob tem pa se moramo zavedati, da s samim sprejetjem Pakta o migracijah in azilu – do katerega upamo, da bo vendarle prišlo v doglednem času - naše delo še zdaleč ne bo končano. Potrebno bo zagotoviti in skrbno spremljati njegovo izvajanje tudi v praksi, kar pa bo nedvomno prineslo nove izzive.

Dovolite mi, da vas ob tej priložnosti povabim na prihodnjo konferenco, ki jo bo Državni zbor Republike Slovenije v so-organizaciji z Evropskim parlamentom organiziral predvidoma novembra. Potrudili se bomo, da bo naš dogodek naslovil ključne in aktualne teme ter da bo Medparlamentarna konferenca na visokem nivoju  o migracijah in azilni politiki še naprej nudila platformo za sistematično spremljanje vprašanja migracij na najvišji parlamentarni ravni. 

Hvala za pozornost.