Govor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na Evropski konferenci predsednikov parlamentov držav članic Sveta Evrope, Spopadanje demokracij z javno zdravstveno krizo zaradi epidemije covida-19

Govor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na Evropski konferenci predsednikov parlamentov držav članic Sveta Evrope

(Atene, 21. 10. 2021)

Tema: Spopadanje demokracij z javno zdravstveno krizo zaradi epidemije covida-19: izmenjava izkušenj in nadaljnji koraki

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani sodelujoči,

Pandemija covid-19 je mnogo več kot le globalna zdravstvena kriza. Zarezala je v vse pore družbenega, gospodarskega in še posebej zasebnega življenja. Enormno je obremenila zdravstvene sisteme in do temeljev stresla samoumevnost t.i. svobodnega sveta. 

Nosilci oblasti so bili postavljeni pred velike izzive sprejemanja in uvajanja takojšnjih izrednih ukrepov za ohranjanje javnega zdravja in življenj na eni strani ter svoboščin na drugi. Obenem pa nas je postavila pred odgovornost poskrbeti za to, da proces odločanja ostane neokrnjen. Nobena javnozdravstvena kriza namreč ne sme postati izgovor za krčenje človekovih pravic. Demokracija in vladavina prava – ta pridobitev sodobnih demokratičnih družb, nikoli ne bi smela postati kolateralna škoda nobene pandemije niti krize. A ravno temu smo v zadnjem obdobju priča marsikje po svetu. Tudi v Republiki Sloveniji je Ustavno sodišče razveljavilo nekaj ukrepov, ker so bili v nasprotju z Ustavo RS. 

Nadzorstvena funkcija parlamenta je v izrednih razmerah ključna za ohranjanje demokratičnega okolja in doseganje legitimnosti sprejetih ukrepov. Dejstvo je, da so za obvladovanje razmer po izbruhu pandemije skrbele izvršne veje oblasti. S tega vidika tudi pozdravljam Toolkit za članice Sveta Evrope in izrekam priznanje generalni sekretarki te organizacije. Po mojem prepričanju, je nujno, da se izredni ukrepi, ki jih sprejme izvršilna veja oblasti, predhodno vsaj predstavijo, če že ne potrjujejo pred poslanci, neposrednimi predstavniki ljudstva. 
 
V teh zahtevnih okoliščinah pa se je dodatno okrepila vloga parlamentov kot nenadomestljivih institucij demokratičnega dialoga. Ta dialog je pot k zagotavljanju družbenega konsenza in medsebojnega zaupanja, brez katerega si ni mogoče predstavljati učinkovitega soočanja s posledicami pandemije. 

Počasi bomo začeli čutiti druge posledice epidemije: zamude, ki so nastale v javnozdravstvenih sistemih zaradi prednostne obravnave covid pacientov, luknje v izobraževanju, ne glede na hitro prilagoditev v večini držav z izobraževanjem na daljavo, duševne stiske, še posebej otrok in mladostnikov, milijardna povečanja finančnih lukenj v državnih proračunih,… 

Vse to so izzivi, ki so pred nami, in na katere se moramo pripraviti že danes. Ker pa je vsak izziv hkrati tudi priložnost, lahko tudi na trenutno krizo gledamo kot na prelomni trenutek. Morda smo se bolj kot kadarkoli prej zavedeli, da vsi živimo na enem planetu, da nič na tem svetu ni samoumevno in da je tedaj, ko smo solidarni in strpni, možno premagati tudi zelo velike probleme. 

Tudi kar se tiče vloge parlamentov, ostajam optimist. Možnosti demokratičnega odločanja smo v času pandemije močno okrepili, parlament kot osrednja institucija demokracije je postal še bolj trdoživ. V Državnem zboru Republike Slovenije smo se hitro in učinkovito prilagodili na delo na daljavo. Uvedli smo tudi glasovanje na daljavo in maksimalno izkoristili možnosti, ki nam jih ponuja digitalna tehnologija in na njej temelječe rešitve. 

Ne glede na vse, negativen vpliv epidemije na demokracijo bomo izničili samo, če se bomo o izzivih, ki jih ta pušča za seboj, pogovarjali, in če bomo pri odločanju o ukrepih zasledovali širok družbeni konsenz.

Hvala.