DZ - Nagovor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na srečanju predsednikov odborov za evropske zadeve v okviru Konference odborov parlamentov EU za evropske zadeve - COSAC

Nagovor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na srečanju predsednikov odborov za evropske zadeve v okviru Konference odborov parlamentov EU za evropske zadeve - COSAC

Objavljeno: 19.07.2021

Nagovor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na srečanju predsednikov odborov za evropske zadeve v okviru Konference odborov parlamentov EU za evropske zadeve - COSAC

Državni zbor, 19. julij 2021

 

Spoštovani predsednice in predsedniki odborov nacionalnih parlamentov,

spoštovani predstavniki Evropskega parlamenta,

gospe in gospodje,

 

veseli me, da vas lahko uvodoma pozdravim iz Slovenije, iz Državnega zbora, ki gosti tokratno srečanje. Obžalujem, da vas zaradi epidemioloških razmer ne moremo gostiti v živo, a kljub temu verjamem, da bo vaša današnja razprava bogata in pestra, predvsem pa, da bo dosegla svoj namen.

Slovenija je 1. julija, tokrat že drugič, odkar je članica te raznovrstne in pestre evropske družine, prevzela 6-mesečno predsedovanje Svetu Evropske unije. Kot kaže bo slovensko drugo predsedovanje potekalo v povsem drugačnih okoliščinah kot leta 2008, ne le z vidika nepredvidljivih in negotovih okoliščin epidemije, temveč tudi v luči globalnih sprememb, ki pred vse nas postavljajo nove izzive in zahtevajo takojšnje ukrepanje tako na ravni Evropske unije kot celote kot na ravni posameznih držav članic. Slovenija, kot predsedujoča država, je odločena, da bo te zahtevne okoliščine izkoristila za potrjevanje svoje pripadnosti ideji Evrope, in temeljnim vrednotam, na katerih temelji Evropska unija.

Še posebej nas veseli, da smo za krmilo Unije, če smem tako reči, stopili prav v letu, ko naša Slovenija praznuje 30-letnico samostojnosti in neodvisnosti. Pred tremi desetletji smo uresničili sanje slehernega naroda po lastni državi. Nedvomno zgodovinski dosežek. A nas to ni ustavilo v ambiciji, da se povežemo v skupnost enako mislečih držav, držav, ki jih povezujejo temeljne vrednote evropske civilizacije ter skupna zavezanost miru, svobodi in spoštovanju mednarodnega prava. Zavedali smo se, da smo lahko kot majhna država uspešnejši in varnejši znotraj Evropske unije. Zavedali smo se, da lahko kot majhna država delamo velike korake znotraj Skupnosti. 

Naj ob tem dodam, da smo tudi danes, 17 let kasneje, enako ponosni, da smo del te povezave, in upam, da bomo s tokratnim predsedovanjem in izpolnitvijo prednostnih nalog, ki smo si jih zadali, prispevali k skupnemu uspehu Unije, k dobrobiti in blagostanju njenih državljank in državljanov. Zavedamo se, da ta naloga, predvsem v luči omenjene epidemije, ki še vedno vztraja, ne bo enostavna. Ne le Evropa, celotna mednarodna skupnost se sooča z opustošenjem, ki ga je povzročil korona virus. S tem pa ne mislim le na gospodarstvo. Slednje bomo s skupnimi močmi in ambicioznim Načrtom okrevanja za Evropo ponovno oživeli in ga vzpostavili še na višjo, trajnostno in konkurenčno raven. Z opustošenjem mislim predvsem na številna izgubljena življenja, ki so ugasnila zaradi pandemije, in jih ni mogoče povrniti. S tem imam v mislih izgubo svoboščin, ki smo jih Evropejke in Evropejci dojemali kot največji doprinos Unije, in kar se danes zrcali v zmanjšanju zaupanja v povezavo. Tudi zastoj širitvene politike Evropske unije je pustil opustošenje v družbah držav kandidatk in drugih držav, ki imajo evropske aspiracije, a jih vse bolj izpodrivajo interesi drugih velesil.

A verjamem, da lahko prav nacionalni parlamenti, ki smo državljankam in državljanom najbližje, z ustreznim in odgovornim pristopom veliko pripomoremo k povrnitvi njihovega zaupanja tako v institucijo nacionalne države kot tudi v Unijo. Ob tem pa lahko in moramo izkoristiti edinstveno priložnost in možnosti, ki nam jih ponuja Konferenca o prihodnosti Evrope. Slednja bo dejansko zaznamovala celotno slovensko predsedovanje in iskreno si bomo prizadevali, da bo to uspešen poskus vključevanja Evropejk in Evropejcev. Narediti moramo vse, da bo Konferenca resnično dosegla svoj namen - da bodo torej državljanke in državljani ne le slišani, ampak tudi upoštevani. Da bodo s svojo participacijo dejansko prispevali k oblikovanju takih politik Unije, ki bodo prilagojene izzivom prihodnosti, oziroma začrtali prihodnost Unije, ki bo bolj uglašena z njihovim željami in pričakovanji.  

Dovolite mi, da se na tem mestu zahvalim nemškemu in portugalskemu predsedstvu, v sodelovanju s katerima smo pripravili štiri prednostne naloge, ki prav posebej naslavljajo okrevanje po pandemiji in vzpostavitev strateških temeljev za prihodnje soočanje Unije s tovrstnimi krizami, in sicer: krepitev odpornosti in gospodarsko okrevanje Evropske unije ter izboljšanje sposobnosti predvidevanja kriznih situacij; izoblikovanje javnega in odprtega prostora za odkrito razpravo o skupni prihodnosti Evrope, ki ga omogoča Konferenca o prihodnosti Evrope; uveljavljanje in spoštovanje evropskega načina življenja ter vladavine prava in enakih meril za vse; ter zagotavljanje varne in stabilne soseščine Evropske unije so teme, ki bodo naslednjih 6 mesecev v samem vrhu evropske agende.

 

Spoštovani,

omenil sem že, kako pomembni smo nacionalni parlamenti kot osrednje predstavniške institucije in tisti, ki smo državljankam in državljanom najbliže. Zato verjamem, da igra parlamentarna dimenzija predsedovanja nadvse pomembno, predvsem pa odgovorno vlogo, in sicer da spodbudimo zanimanje javnosti za politiko in predvsem, da si povrnemo njihovo zaupanje. A da bi bili uspešni, da bi upravičili to odgovornost, moramo sodelovati in se povezovati, tako med sabo kot z evropskimi institucijami. COSAC srečanja gotovo predstavljajo takšen način sodelovanja in povezovanja, preko katerih se gradi edinstveno platformo medsebojnega spoštljivega in odkritega dialoga. Verjamem torej, da bo tudi današnje srečanje, čeprav preko video povezave, poglobilo obstoječe sodelovanje in še okrepilo naše medparlamentarne vezi.

Želim vam vsebinsko bogato razpravo. Hvala za pozornost.