DZ - Poslanica predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča ob prazniku, dnevu reformacije 31. oktober 2021

Poslanica predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča ob prazniku, dnevu reformacije 31. oktober 2021

Objavljeno: 31. 10. 2021
Arhivski datum: 31. 10. 2021

Poslanica predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča
ob prazniku, dnevu reformacije
31. oktober 2021

 

Spoštovani državljanke in državljani, 

spoštovani Slovenke in Slovenci, 

spoštovani evangeličanke in evangeličani,

današnji praznik, dan reformacije, je posvečen verskemu, kulturnemu in političnemu gibanju iz 16. stoletja, katerega primarni cilj je bila prenova Rimskokatoliške cerkve. S svojim protestom – s 95 tezami, pribitimi na vrata wittenberške cerkve – je Martin Luther sprožil vseevropsko reformatorsko gibanje, ki je pljusknilo tudi na Slovensko. Čeprav je šlo reformatorjem za prenovno katoliške miselnosti in delovanja Cerkve, je to gibanje celotni zahodni kulturi in civilizaciji prineslo veliko več. Še posebej je reformacija sprožila usodne premike za nas, Slovence, saj smo se z njo prvič zavedli lastne kulturne in jezikovne identitete ter se vpisali na zemljevid evropskih narodov. 

Za naš narod je reformacija globoko povezana z nastankom slovenske pisane besede in knjižnega jezika, kar je usodno vplivalo na razvoj slovenske kulture in duhovnosti. Naši izjemni misleci in protestanti, kot so bili Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in Sebastijan Krelj, so znali prepoznati splošne vrednote preporoda, ki ga je prinesel protestantizem, in jih vplesti v našo kulturno zgodovino in tradicijo. Po zaslugi utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika in slovstva ter verskega reformatorja Primoža Trubarja smo se kot narod sploh prvič prepoznali kot Slovenci, kot nas je sam nagovoril v uvodu h Katekizmu in Abecedniku. Prav bi bilo, da bi zaradi zgodovinske, narodnoidentitetne vrednosti originala prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku hranili doma. 

Prav tako je Trubarjev poziv k poenotenju vseh Slovencev, ki so jih v teh časih delile številne meje, prispeval k temu, da so ti klici postajali vse glasnejši in ozaveščenost o obstoju svojskega, slovenskega naroda vse močnejša. Trubarjeva zapuščina tako predstavlja temelj kulturnega in nacionalnega prebujanja Slovencev, zato lahko upravičeno trdimo, da je reformacija vzpostavila predpogoj za nadaljnji razvoj in vzpostavitev slovenske nacionalne identitete z jasno zastavljenimi cilji in zahtevami. S pravilnim razumevanjem Trubarjevega poslanstva omogočamo istovetenje z neuničljivo narodno samobitnostjo, ki nam zagotavlja enakopravno in svobodno vključevanje in delovanje v družbi najnaprednejših evropskih narodov in držav.  

Eno temeljnih sporočil reformacije je potreba po prenovi duhovnega življenja in družbe, ki je zapadla v krizo identitete, v krizo moralnih in kulturnih vrednot, ter obtičala v pasivnem opazovanju. “S takšno vero more kristjan v stiskah in skušnjavah stati in obstati in se zopestaviti neveri, ki tiči v našem mesu”, je v tistih časih zapisal Trubar. Danes v Sloveniji, bolj kot kadarkoli doslej, čutimo potrebo po koreniti prenovi družbenega življenja, ki bo slonela na tistih vrednotah reformacije, ki so se v najbolj naprednih in razvitih evropskih državah ohranile vse do danes. V ospredju teh vrednot mora biti postavljen posameznik, svobodna in odgovorna oseba, vpeta v dinamično družbo, ki jo ščiti in dejavno razvija skupaj z drugimi. 

In kako močna je simbolika, ki se nam ob današnjem prazniku samoumevno ponuja. Reformacija je v svojem času svetu predstavljala premišljen duhovni odziv na dileme, ki so močno razklale tedanjo evropsko zahodno civilizacijo. Nastopila je po temačnem poznem srednjem veku, ki so ga prizadeli črna smrt – kuga, gospodarska kriza in vojaški spopadi, ter ponudila nekatere rešitve, ki še danes veljajo za temeljne ustavne prvine sodobnih demokracij, kot je, na primer, ločenost države in cerkve. In tako, kot je reformacija s svojimi zahtevami in vizijo boljše cerkvene institucije in krščanske družbe dosegla korenite spremembe, tudi danes potrebujemo premišljeno vizijo, ki bo pokazala skupno pot in izhod iz delitev, ki močno zaznamujejo stanje v naši državi. Tudi danes potrebujemo optimizem, s katerim bomo lažje premagali težave, ki nas iz dneva v dan vse bolj pestijo. V tistih viharnih časih je duh reformacije povezoval tako verujoče kot neverujoče z vrednotami, ki so globoko zasidrane v našem narodovem bistvu. Takšno povezovalno miselnost potrebujemo tudi danes. 

Spoštovani državljanke in državljani,

zavest o lastnem narodu in petstoletna tradicija slovenskega knjižnega jezika sta  izjemni zapuščini reformacije, na katerih je zrasla tudi samostojna Slovenija. Spoštljiv odnos do lastne zgoodovine in tradicije, medsebojno upoštevanje in solidarnost so temelji, na katerih gradimo našo prihodnost v sodobni, razviti, svobodni in demokratični državi. A tudi danes ne smemo preslišati sporočil reformatorskega preporoda, da so, kadar obtičimo v močvirju lastnih nesoglasji in delitev, spremembe nujne in si moramo zanje vsi iskreno prizadevati. Brez sprememb v našem odnosu do nas samih in brez pravilnega razumevanja svetlih in manj svetlih plati naše skupne zgodovine, bomo težko zaplavali v mirnejše vode, v bolj optimistično perspektivo in prihodnost, ki si jo sami ustvarjamo.  

A vendar nas lahko skrbi dejstvo, da več kot pol tisočletja po dogodkih, ki so radikalno spremenili zgodovino evropskih narodov, živimo v razmerah, v katerih se nam ob praznovanju dneva reformacije najprej vsiljuje skrb za temeljna vprašanja vsakega človeka – vprašanje svobode, pravičnosti in človekovega dostojanstva. Naša odgovornost je, da na ta vprašanja najdemo ustrezne odgovore.

Vsem državljankam in državljanom ter še posebej evangeličanom želim globoko doživet praznik v duhu povezovanja, vključevanja in strpnosti ter iskreno čestitam ob dnevu reformacije.