DZ - Govor predsednika Državnega zbora na slavnostni seji Odbora za zadeve Evropske unije ob 10. obletnici članstva Slovenije v Evropski uniji

Govor predsednika Državnega zbora na slavnostni seji Odbora za zadeve Evropske unije ob 10. obletnici članstva Slovenije v Evropski uniji

Objavljeno: 09.05.2014

Velja govorjena besed.
Embargo do branja.

Govor predsednika Državnega zbora Janka Vebra na slavnostni seji OZEU ob 10. obletnici članstva Slovenije v Evropski uniji
 

Državni zbor, 9. maj 2014

Spoštovani visoki gostje,

9. maj (dan zmage nad nacifašizmom) je za Evropo poseben, zgodovinski dan. Je dan konca in začetka in hkrati dan, ki je prižgal ugaslo upanje v boljši jutri. Pred 69-imi leti se je za Evropo zaključilo težko obdobje druge svetovne vojne. Končala so se leta vojskovanja, gorja in trpljenja. Evropa se je znašla na prelomnici, kako naprej. Znašla se je pred zahtevnim vprašanjem, kaj zdaj? Kako oblikovati novo povojno ureditev, ki bo zdržala, ki bo trajna?

Na vsa ta vprašanja so veliki vizionarji, ustanovni očetje evropskega združevanja, v prvi vrsti Robert Schuman in Jean Monnet, ponudili en sam, samcat odgovor – gospodarsko sodelovanje kot osrednji garant za mirno, združeno in uspešno Evropo. S svojo, na prvi pogled utopično idejo, ki je izhajala iz prepričanja, da je prihodnje vojne moč preprečiti s tem, da težko industrijo premoga in jekla skupaj upravljata dve najmočnejši državi Evrope, sta dala navdih za oblikovanje Evropske unije, v kateri živimo danes. Surovini, ki sta se uporabljali v vojne namene, sta – povsem nepričakovano – postali ključen povezovalni element, ki je zagotovil trdne temelje za trajen mir in spravo. Vojna je s tem postala, tako v Schumannovi deklaraciji, “ne samo nesprejemljiva, ampak materialno neizvedljiva“.

Evropsko povezovanje, ki se je začelo skrajno previdno, skorajda sramežljivo, je danes uveljavljen igralec na globalnem mednarodnem prizorišču. V vsem tem času je uspešno zagotavljalo mir in torej upravičilo temeljne razloge, zaradi katerih je nastalo. Še več. V desetletjih svojega obstoja je preraslo in poglobilo začetno »zgolj« gospodarsko povezovanje. Evropska unija je danes integracija 28 držav, držav, ki jih povezujejo skupne vrednote, skupni cilji in skupne politike. Postala je resnična unija državljanov, ki na območju miru, stabilnosti in – kljub krizi – relativnega blagostanja, uživajo pravice in uresničujejo priložnosti, ki jih to področje brez meja nudi.

Spoštovani,

deset let je minilo hitro. Pred desetletjem smo Slovenci in Slovenke z navdušenjem proslavili veliko širitev Evropske unije in pridružitev Slovenije družini evropskih narodov. S to zgodovinsko povezavo z narodi, zavezanimi vrednotam miru, demokracije, vladavine prava in človekovih pravic, smo uresničili željo, ki nas je spodbujala in motivirala vse od osamosvojitve dalje.

Prizadevanja, da postanemo polnopravna članica Evropske unije, so bila logično nadaljevanje naše samostojnosti in neodvisnosti. Slovenija je bila namreč vedno del Evrope in se je tako tudi čutila. Z njo so nas povezovale zgodovinske, kulturne, pa tudi politične in gospodarske vezi. S polnopravnim članstvom, ko smo postali del tega velikega skupnega prostora, pa smo dobili možnost, da dogajanje okrog nas ne le opazujemo, ampak da pri izgradnji in oblikovanju našega skupnega evropskega doma tudi sodelujemo.

Po desetletju življenja v Uniji so vse glasnejša vprašanja, ali smo naše članstvo sploh uspeli izkoristiti, kakšno sled smo pustili v teh letih za seboj in koliko smo v resnici prispevali k izgradnji evropske arhitekture, k izgradnji skupnega evropskega doma. Zdi se namreč, da nam je po začetni evforiji, ki je pospremila našo vključitev v Unijo, in po prevzemu skupne evropske valute ter dokončnem padcu meja zmanjkalo izzivov in strategije. V tej, novi realnosti, smo se očitno znašli brez novih ciljev in usmeritev, brez idej o naših interesih in prednostnih nalogah znotraj Unije. Verjetno gre torej tudi naštetemu pripisati razloge za to, da našega članstva nismo uspeli unovčiti, kot bi ga lahko oziroma kot so ga nekatere druge članice. Zamujenega verjetno ne moremo nadoknaditi, verjamem pa, da lahko z dobrim, razdelanim, usklajenim in domišljenim pristopom naše delovanje v Uniji preoblikujemo ter se uveljavimo kot prepoznavna in nepogrešljiva članica evropske integracije.

Spoštovani,

ideja evropskega povezovanja in njeno uspešno uresničevanje, ki je evropskemu kontinentu zagotovilo 70 let neprekinjenega miru in blagostanja, je na veliki preizkušnji. Gospodarska in finančna kriza je zamajala Unijo prav v njenih temeljih. Pod vprašaj je postavila celo njene skupne cilje in vrednote, najbolj solidarnost. Zaradi tega, kot seveda tudi zaradi 10. obletnice velike širitve ter naše pridružitve Evropski uniji, predvsem pa zaradi skorajšnjih evropskih volitev, ki bodo Uniji prinesle novo vodstvo, bo leto 2014 pomembno in prelomno.

25. maja bomo slovenski volivci v Evropski parlament ponovno volili svoje predstavnike. Zaradi sprememb, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba, s katerimi je okrepila demokratične temelje Unije, bodo prihajajoče volitve tokrat nekoliko drugačne. Drugačne pa bodo tudi zaradi vseh izzivov, pred katere nas je postavila že večkrat omenjena kriza. Državljanke in državljani Slovenije bomo z udeležbo kot tudi z neudeležbo na evropskih volitvah pokazali, koliko zaupamo v Unijo, v kolikšni meri se z njo identificiramo in ali se resnično zavedamo, da smo ne le državljani Slovenije, temveč tudi državljani Evropske unije.

Ob nedavni priložnosti sem že izpostavil, da mora biti glas državljanov slišan in torej upoštevan, saj je prav ta glas je tisti, ki daje političnim odločitvam demokratično legitimnost. Naj zatorej tudi tokrat ponovno poudarim, da poslanci in poslanke pri tem zagotovo nosimo večji del bremena in odgovornosti.

Upam in želim si, da bo politika v prihodnje znala državljanom bolj učinkovito in prepričljivo posredovati sporočilo, da smo sestavni del te večkulturne in večnacionalne evropske družine. Verjamem namreč, da je to tisti ključni korak, ki lahko privede do zmanjšanja demokratičnega primanjkljaja ter poveča demokratično legitimnost Unije. To je tudi tisti ključni vzvod, ki lahko spodbudi volivce in volivke k aktivnemu državljanstvu, ki bo izhajalo iz trdnega občutka pripadnosti skupnim vrednotam in skupnem okolju, v katerem živimo.

Spoštovani,

Unija ostaja naša širša, na štirih svoboščinah utemeljena domovina in hkrati eden ključnih globalnih zunanjepolitičnih in ekonomskih akterjev. Zato verjamem, da smo lahko, kljub neobetavnim časom zadovoljni, da smo polnopravni člani evropske družine, kajti skupaj, z združenimi močmi, predvsem pa z dovoljšnjo mero solidarnosti, bomo tudi to krizo lažje prebredli.

Evropska unija ostaja torej velik in optimističen projekt. Projekt, v katerega moramo verjeti tudi v prihodnje. Projekt, ki bo, čeprav z majhnimi koraki in postopoma, tudi tokrat kos izzivom. Naj zatorej zaključim z vizionarskimi besedami očeta evropskega povezovanja Roberta Schumana, ki je dejal, da »Evropa ne bo nastala naenkrat ali v skladu z enotnim načrtom. Gradila se bo s pomočjo konkretnih dosežkov, ki bodo najprej oblikovali dejansko solidarnost«.

Čestitke Sloveniji ob 10. obletnici članstva in hvala za vašo pozornost.