DZ - Nagovor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na slavnostni seji ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije

Nagovor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na slavnostni seji ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije

Objavljeno: 25. 6. 2021

GOVOR PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA OB

30. OBLETNICI SAMOSTOJNOSTI SLOVENIJE

Spoštovani državljanke in državljani Republike Slovenije,

spoštovani predsednik republike gospod Borut Pahor,

cenjeni visoki gostje,
draga Slovenija.

 

Sanje mnogih naših prednikov, da bi živeli v lastni državi, so bile zapisane v verzih, mislih in v spominih slovenskih kulturnikov, razumnikov in politikov.

Pot od sanj do njihove uresničitve je bila dolga.

Kot narod smo se borili za svoj obstoj tudi z žrtvami druge svetovne vojne, ko smo se uprli okupatorju, ki nas je obsodil na uničenje, in v osamosvojitveni vojni, ko smo se uprli Jugoslovanski ljudski armadi.

A naše sanje so zaživele pred 30 leti, ko je na današnji dan, 25. junija 1991, Republika Slovenija formalno postala neodvisna država in smo dan kasneje na Trgu republike slovesno razglasili neodvisnost in samostojnost.

Z neomajno voljo in pogumom smo ustvarili lastno državo. Danes se s ponosom spominjamo teh nepozabnih trenutkov naše zgodovine, ko smo odločno in nepreklicno presekali vezi z nekdanjo državo in šli na samostojno pot. Te ključne trenutke slavimo tudi zaradi izjemne povezovalne energije, ki je tedaj poenotila domala vse Slovenke in Slovence.

In čeprav v naši zgodovini ne manjka mejnikov, ki nas na različne načine delijo, smo se pred 30 leti zavedali, da  ni prostora za delitve, saj je bila vizija o lastni državi mogočna, priložnost, da jo ustvarimo, pa edinstvena.  

Pred 30 leti smo imeli vizijo, kaj želimo doseči kot družba in kakšno podobo države želimo ustvariti. Ključni poosamosvojitveni dosežki so nas pripeljali v Evropsko skupnost, v kateri se Republika Slovenija že 17 let razvija kot enakopravna partnerica v družbi evropskih narodov.

Pred nami je drugo predsedovanje Svetu Evropske unije. Nedvomno priložnost, da pokažemo in dokažemo svojo pripadnost ideji in vrednotam Evropske unije. In nedvomno tudi priložnost, da njeno delovanje izboljšamo.

Globalne krize, kot je pandemija koronavirusa, kličejo k sodelovanju tako znotraj Evropske unije kot širše. Pomembno je, da manj razvitim državam stopimo naproti kot globalni partner, saj nam je ta kriza nastavila ogledalo in pokazala, da je od besed do dejanj solidarnosti dolga pot.

Za nami je 15 tesnobnih mesecev epidemije. Gospodarske posledice, socialne stiske, spremenjene življenjske navade in konstanten občutek negotovosti – to je bilanca, ki terja učinkovito in odgovorno ukrepanje tudi v prihodnje. Od različnih ukrepov in omejitev smo izmučeni, a bomo zdržali! Še vedno smo!

Spoštovani,

država ni samo  ponos, temveč je predvsem zaveza in odgovornost. Odgovornost za demokratičen razvoj, za ugled Slovenije v evropski in svetovni skupnosti, za vsestranski napredek in blaginjo. Zato jo moramo graditi kot prostor strpnosti, kot prostor kulture dialoga, kjer se nihče ne bo z zmerjanjem dvigoval nad drugega, kjer drugače misleči ne bo sovražnik. In ne nazadnje, čas je že, da državo začenjamo razumeti kot narodno srebrnino, ki prehaja iz roda v rod, in ne kot plen.

Našim otrokom pokažimo, da smo sposobni presegati zgodovinska bremena, in kako pomembno je, da so vključeni v soustvarjanje lastne prihodnosti. Kako pomembno za nas je, da vidijo svetlo pot naše Slovenije.

Naj preberem nekaj misli, ki so jih zapisali otroci in mladi, ki so nedavno obiskali Državni zbor:

»Naši Sloveniji želim, da bo še naprej naša mati, skrbna in varna za vse nas …«

»Svobodo in blaginjo za vse enako, ljubezni in spoštovanja.«

»Vesele prebivalce.«

»Da bi se med seboj razumeli, lepo pogovarjali in čim manj kregali.«

»Veliko uspeha in zdravja.«

»Boljši šolski sistem in brezskrbne počitnice.«

To so iskrene želje onkraj političnih preračunavanj, zapisane v tej hiši demokracije.  

Kaj drugega še zaželeti naši Sloveniji?

Spoštovani,

občudovanje pogumnih odločitev, globoka hvaležnost za hrabra dejanja naših sodržavljanov, še posebej herojskih žrtev v vojni za Slovenijo, in občutki ponosa, da živimo svobodno življenje v samostojni državi, se kot preteklost, sedanjost in prihodnost simbolno srečujejo prav v tem prostoru. V našem državnem zboru. Ta prostor je zibelka slovenske državnosti. Prav tukaj smo sprejeli najpomembnejše odločitve, ključne za nastanek Republike Slovenije, in postavili pravne okvire državnosti. V njem je naša državnost v tridesetih letih rasla in se razvijala.

Odločitve, ki jih sprejemamo v tem času, morda res niso tako epohalne kot pred tremi desetletji, a prihodnost naše države je za državljane prav enako pomembna, kot je bila tedaj, in tudi njihova pričakovanja niso nič manjša.

Sodobni izzivi od nas terjajo skupni premislek, rešitve in dejanja. Dostop do primernega zdravstvenega varstva, enakovredne izobraževalne in zaposlitvene možnosti, stanovanjska politika, varstvo okolja,… vse to so vprašanja, ki zahtevajo sodelovanje, in se ne bodo rešila sama od sebe. Predvsem pa so to vprašanja, ki jih ne bodo rešili egoizmi ali partikularni interesi.

Dragi Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani,

vprašajmo se, kakšno Slovenijo si želimo. Ali takšno, v kateri ni nihče spregledan? Takšno, v kateri je zagotovljeno neodvisno sodstvo in varstvo temeljnih človekovih pravic? Tako, v kateri je svobodno delovanje medijev najvišji imperativ?

Spoštovani, k vsem tem ciljem moramo stremeti! Brez izgovorov, ki bi kot senca preteklosti spodkopavali naše osamosvojitvene cilje.

Dva milijona nas je.

In domovina smo mi vsi.

Delajmo tako, da žar mladih ne zbledi.

Draga Slovenija, vse najboljše in čestitke ob dnevu državnosti!