DZ - Nagovor predsednika Državnega zbora na slavnostni akademiji Društva poslancev 90 ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije

Nagovor predsednika Državnega zbora na slavnostni akademiji Društva poslancev 90 ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije

Objavljeno: 22.06.2021

NAGOVOR PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA IGORJA ZORČIČA NA SLAVNOSTNI AKADEMIJI DRUŠTVA POSLANCEV 90 OB 30-LETNICI RS
Državni zbor, 22. junij 2021


Spoštovani predsednik Društva poslancev 90, gospod Marjan Podobnik, gospod dr. Ernest Petrič, slavnostni govorec, 
spoštovani nekdanji poslanke in poslanci, 
cenjene kolegice in kolegi poslanci,
gospe in gospodje, 

naj uvodoma izrazim veselje, da nam okoliščine vendarle spet dopuščajo snidenje in da vas ob tej priložnosti lahko tudi (v živo) nagovorim. Razsežnost in trajanje epidemije sta nam žal preprečila, da bi v letu, ko naša država praznuje 30. rojstni dan, ob širšem druženju obeležili spomin na odmevnejše zgodovinske dogodke, zahvaljujoč katerim smo lahko uresničili idejo lastne države. A verjamem, da bomo kljub temu čez tri dni prav tako radostno praznovali in se veselili 30-letnice razglasitve samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.

Svetovni politični premiki osemdesetih let so ustvarili zgodovinsko priložnost in nam prvič v naši zgodovini odprli vrata do samostojne države, skozi katera smo skozi večleten proces narodnega ozaveščanja tudi vstopili. Od Majniške deklaracije leta 89 do uresničenja samostojnosti in neodvisnosti je bilo potrebnih veliko majhnih, a odločnih korakov. Snovanja slovenske države smo se lotili premišljeno in z zavedanjem, da moramo porajajočo se državo opremiti z vsemi nepogrešljivimi atributi državnosti ter s tem širnemu svetu dokazati našo zrelost in odločenost za samostojno pot. 

Tega  ste se zavedali tudi delegatke in delegati tedanje skupščine, ki ste svoj del več kot uspešno opravili. Sprejeta so bila dopolnila k republiški ustavi, izpeljane so bile prve demokratične večstrankarske volitve, pa plebiscit, na katerem se je za samostojno in neodvisno Slovenijo opredelilo kar 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Izvedeni so bili še številni drugi ustavodajni in zakonodajni postopki, ki so omogočili, da je Slovenija 25. junija 1991 sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, s čimer so bile državnopravne vezi s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo dokončno prekinjene, Slovenija pa formalnopravno vzpostavljena kot suverena država.

Leta 1991 smo odločno stopili na pot samostojnosti. Uresničili smo pravico naroda do samoodločbe in se podali po poti narodovih sanj. Ali smo se tedaj resnično zavedali vseh izzivov, ki so nas čakali in nas še čakajo pri vodenju svoje države? Ne, nismo. A to v ničemer ne zmanjšuje vizionarstva vseh, ki so in ste sodelovali v osamosvojitvenem procesu in pri ključnih odločitvah Skupščine oz. kasneje Državnega zbora, ki je zibelka naše državnosti.   

Ustvarjanje lastne države je bilo enkratno in neponovljivo zgodovinsko dejanje, ki je terjalo veliko enotnosti, odločnosti in poguma. 

Danes že 30 let živimo v svobodni in samostojni državi. Pridružili smo se Evropski uniji ter s tem postali del skupnosti držav, ki spadajo med najbolj razvite na svetu. Kot tvorni del evropske in globalne skupnosti premagujemo izzive sedanjosti in soustvarjamo prihodnost. S pridružitvijo vsem pomembnejšim mednarodnim povezavam pa smo postali tudi enakopravna ter odgovorna članica mednarodne skupnosti.

Pa vendar smo se na tej poti soočali z vzponi in padci, z izjemnimi uspehi in nepredstavljivimi izzivi. Žal smo enemu takšnih izzivov priča prav v jubilejnem letu. Komaj smo se dodobra izvili iz primeža posledic globalne gospodarsko-finančne krize, že nas je udarila pandemija covid-19. Ta kriza je neprizanesljivo posegla v vsakdan slehernega med nami. 

A če želimo oceniti, kako uspešni smo bili pri izpolnjevanju zadanih ciljev, nam pri tem pomagajo tudi dokumenti iz časov osamosvajanja. 

Naj na tem mestu spomnim na Izjavo o dobrih namenih, listino, ki je bila kot popotnica plebiscitu podpisana  v Skupščini decembra 1990, in v enem delu pravi takole:

S plebiscitno izraženo voljo slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti ter vseh drugih volilcev v Republiki Sloveniji naj Slovenija končno in dejansko postane suverena, demokratična, pravna in socialna država. Temeljila bo na spoštovanju človekovih pravic, na delu in podjetništvu, na socialni pravičnosti in varnosti za vse, na ekološki odgovornosti ter na najboljših slovenskih in evropskih tradicijah. V tem smislu bo razvijala politično parlamentarno demokracijo in na ravni sodobnih spoznanj varovala človekove in državIjanske svoboščine in pravice, ustvarjala lasten gospodarski sistem, vodila svojo ekonomsko politiko in samostojno razpolagala z ustvarjenim dohodkom. To bo pomagalo k boljšemu in učinkovitejšemu reševanju nakopičenih problemov ter doseganju nove blaginje.

Prepričan sem, da tudi po 30 letih včasih bolj včasih manj sledimo tem dobrim namenom. Zato se danes ne sprašujmo, ali smo izpolnili lastna pričakovanja, temveč se vprašajmo, ali smo še vedno na pravi poti. Vprašajmo se, ali nam pri hoji po skupni poti, ki je prej trnova kot tlakovana, nemara ne bi bilo dosti lažje, ko se vsaj vidni predstavniki države ne bi zmerjali, diskreditirali drugače misleče, novinarje, nevladnike, politične nasprotnike, in ko bi zgodovino pustili zgodovinarjem, poročanje neodvisnim medijem, sodbe neodvisnim sodiščem in prihodnost - mladim? 

Prepričan sem, da se strinjate, da bi ne samo enotnost, ampak iskreno pripravljenost za sodelovanje in kulturo dialoga, kot smo jo imeli pred 30 leti, potrebovali tudi danes in vsak dan. 

Verjamem, da lahko k temu svoje prispeva tudi Društvo poslancev 90. Slednje namreč predstavlja dragocen potencial za krepitev konstruktivnega družbeno-civilnega dialoga ter za širjenje vrednot parlamentarizma in demokracije. Članice in člani razpolagate z znanjem in bogatimi izkušnjami. Nekateri ste bili del osamosvojitvenega procesa. Sodelovali ste pri rojstvu slovenske države in vzpostavljanju njenih demokratičnih institucij. Spet drugi ste sodelovali pri uresničevanju drugih pomembnih ciljev nacionalnega pomena. Nekateri ste bili člani enega sklica, drugi ste bili člani več sklicev. A prav vsi ste sooblikovali podobo naše države in našega vsakdana. 

Spoštovani gospe in gospodje, 

po treh desetletjih se zdi samostojna Slovenija nekaj normalnega, nekaj samoumevnega. A ne smemo pozabiti, da danes živimo sen, ki tudi v 21. stoletju še vedno ostaja neuresničen sen marsikaterega naroda. In ne smemo pozabiti, da je imeti svojo državo odgovornost. 

Iskrene čestitke ob Dnevu državnosti, naši Sloveniji pa vse najboljše za 30. rojstni dan. 

Hvala za pozornost in srečno!