Nagovor predsednika Državnega zbora na mednarodni konferenci Pametne vasi za zeleno, digitalno in odporno Evropo

NAGOVOR PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA IGORJA ZORČIČA
NA MEDNARODNI KONFERENCI 
»PAMETNE VASI ZA ZELENO, DIGITALNO IN ODPORNO EVROPO«

Grad Rajhenburg, 1. oktober 2021

Spoštovani, 

še nikoli v zgodovini človeštva ni toliko ljudi živelo v strnjenih, urbanih naseljih kot danes  in verjetno se še nikoli doslej nismo bolj zavedali, kako eksistenčno odvisni smo od zemlje, od kmetijstva – od podeželja. V tej luči je današnja mednarodna konferenca »Pametne vasi za zeleno, digitalno in odporno Evropo«, ki poteka v okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, še toliko aktualnejša. 

Skupna kmetijska politika je bila sploh prva skupna politika evropske skupnosti  in vse skozi ohranja pomembno mesto v evropskih politikah. Njeno pomembnost je dodatno podčrtala epidemija, v kateri se je podeželje izkazalo kot bistveni element samooskrbe z varno, zdravo hrano. Epidemija nas je spomnila tudi na potenciale življenja na podeželju. Po drugi strani pa je razkrila vso razsežnost neuravnoteženega razvoja med vasmi (tudi gorskih in oddaljenih območij) in mesti, pri čemer je eden izmed največjih izzivov podeželja – kar sicer velja za vso Evropo – krčenje in staranje prebivalstva. 

Kompleksne izzive podeželja med drugim naslavlja junija letos sprejeta Dolgoročna vizija razvoja podeželskega območja Evropske unije do 2040. In kot del rešitev tako Unija kot Slovenija stavita na digitalizacijo kmetijstva in podeželja. 

Vzpostavitev širokopasovnega omrežja nedvomno lahko poveča privlačnost podeželja kot prostora za življenje in delo. V obdobju med epidemijo je namreč marsikje prišlo do trenda priseljevanja na podeželje. Tudi sam življenja na vasi ne bi zamenjal za življenje v mestu. Digitalizacija zmanjšuje potrebo po dnevnih migracijah, omogoča izobraževanje in delo na daljavo. Vedno več storitev lahko opravimo prek spleta, ne glede na to, ali živimo v mestu ali na gorski kmetiji, potrebno je le hitro internetno omrežje. 

Digitalizacija kmetijstva je pomembna tudi z vidika uresničevanja »Zelenega dogovora«, nove evropske strategije za rast, saj tako imenovano »natančno« kmetijstvo prinaša izboljšano ekonomiko pridelave in pozitivne okoljske učinke. A, kot kaže, v slovenskem primeru zaradi specifične geografije in razdrobljenosti kmetij ta vidik digitalizacije kmetijstva večinoma ne bi bil ekonomičen. 

Veliko pa si lahko obetamo od koncepta »pametnih vasi«, ki sodobno digitalno tehnologijo in storitve izkorišča za razvoj in trženje novih poslovnih priložnosti podeželja – bodisi gre tu za neposredno prodajo pridelkov in izdelkov kupcem prek spletne platforme, sledeč strategiji »od vil do vilic«, bodisi za trženje dodatne ponudne na kmetiji, kot je kmečki ali doživetveni turizem, leseni izdelki, volna,… česarkoli; digitalni trg ne pozna meja, edina meja je domišljija. 

Kot kolesar, pozdravljam »pametne« klopi, na katerih si lahko napolniš baterijo električnega kolesa ali mobilni telefon; ekološka je tudi »pametna« vaška razsvetljava, ki se prižiga in ugaša glede na potrebe. 

Toda potencial »pametnih vasi«, je po moji oceni, dosti večji, kot omenjena primera. Prinesel naj bi celovito digitalno in družbeno preobrazbo podeželja. V vaseh bi zadržal mlade oziroma celo pritegnil nove, inovativne prebivalce, ki cenijo čisto in varno okolje ter možnost prehranske samooskrbe. Starejšemu, večinskemu prebivalstvu podeželja pa približal uporabo digitalnih storitev in poskrbel za dvig kakovosti njihovega življenja, še posebej z vidika dostopnosti zdravstvenih storitev, mobilnosti, socialne vključenosti in, nenazadnje, oskrbe onemoglih. 

Ob tem ostaja ključno vprašanje, kako teorijo digitalnega kmetovanja in »pametnih vasi« prenesti v prakso. Prepričan sem, da bo del odgovorov ponudila tudi današnja konferenca. 

Hvala za pozornost.