Govor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na LXVI. plenarnem zasedanju konference COSAC, 29. november 2021

Spoštovani predsedujoči, gospod Kekec,

spoštovani člani predsedniške Trojke, gospod Capoulas Santos, gospa Thilaye, gospod Rapin,

spoštovani predsednik Državnega sveta, gospod Kovšca

spoštovani udeleženci 66. plenarnega zasedanja konference COSAC,

Julija, ko smo se virtualno srečali s predsedniki odborov za evropske zadeve v okviru konference COSAC, so bile naše aspiracije usmerjene v varno “post-covidno” Evropsko unijo na poti gospodarskega, zdravstvenega in vsesplošnega družbenega okrevanja. Verjeli smo, da lahko z razvojem cepiva, do katerega so svetovni znanstveniki prišli v rekordnem času, in z ambicioznim Načrtom okrevanja za Evropo, našo Unijo še bolj povežemo, jo naredimo še bolj demokratično, bolj konkurenčno in bolj odporno na sodobne izzive.

Toda le nekaj mesecev kasneje Unija zrcali drugačno podobo. Marsikje – tudi v državah članicah in v naši soseščini – se krepijo nedemokratični družbeni trendi, priča smo nehumanim razmeram na naših mejah. V številnih državah je mogoče zaznati tako upad zaupanja v spopadanje s krizo kot tudi upad zaupanja državljanov v politiko nasploh. Ostra družbena debata se je z družbenih omrežij in ulic preselila tudi v parlamente.

Epidemične razmere, žal, ne pojenjajo, v zadnjih dneh nas skrbi omikron sev virusa. Epidemija postaja naša “nova realnost”, ki se ji bo treba prilagoditi tudi na dolgi rok. Zato je današnja konferenca COSAC nedvomno dobra priložnost za izmenjavo mnenj o aktualnih evropskih temah. Predvsem pa je COSAC priložnost, da z okrepljenim medparlamentarnim sodelovanjem prispevamo k reševanju nacionalnih in skupnih izzivov. In s skupnimi rešitvami gradimo zaupanje svojih državljanov.

Veselim se razprave, za katero verjamem, da bo osvetlila številne vidike politik Evropske unije, ki jih je Slovenija kot predsedujoča Svetu EU postavila visoko na agendo. Krepitev evropske perspektive regije Zahodnega Balkana je nedvomno ena od njih.

Verodostojna evropska perspektiva Zahodnega Balkana namreč ni le v interesu regije, temveč tudi Evropske unije, obenem pa ima velik pomen za varnost in stabilnost ter vsestranski napredek našega skupnega prostora. Na tem mestu je naša vloga, torej vloga nacionalnih parlamentov, bistvena. Saj lahko z medparlamentarnim sodelovanjem in izmenjavo dobrih praks pripomoremo h krepitvi demokracije ne le navznoter, temveč tudi v svoji soseščini.

Z izvedbo Srečanja predsednikov parlamentov Zahodnega Balkana, ki ga je priredil Državni zbor, smo, v to sem prepričan, s parlamentarno dimenzijo tvorno podprli izpolnjevanje ciljev slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Dogodku smo v sklopu Konference o prihodnosti Evrope dodali tudi razpravo z mladimi z Zahodnega Balkana. Mladi so sinonim za prihodnost – našo, evropsko prihodnost, zato jih je potrebno vključiti v vse procese odločanja. V razpravi so tako podali dragocene poglede na prihodnost EU in svojo perspektivo v njej, nas, predsednike parlamentov, pa izzvali s konkretnimi vprašanji in pričakovanji.

Izredno me tudi veseli, da je to perspektivo in prepletanje tem Zahodnega Balkana, mladih in prihodnosti Evrope, kot pomembne prepoznalo še nekaj drugih parlamentov držav članic in - tudi na pobudo našega Državnega zbora – temu posvetilo svoje dogodke, organizirane v sklopu Konference o prihodnosti Evrope. Razprave, opravljene do sedaj, kažejo, da je vprašanje prihodnosti Evrope aktualno bolj kot kdajkoli prej ter da obstaja iskrena želja po nadaljnjih korakih na številnih področjih.

Takšna želja pa seveda ni prisotna zgolj v razpravah v okviru Konference o prihodnosti Evrope. Odražala se je v vseh razpravah in vseh dogodkih v organizaciji parlamentarne dimenzije. Zato sem prepričan, da v EU premoremo tudi voljo in energijo za uresničenje sklepov, ki jih bo Konferenca sprejela.

Spoštovani,

dovolite mi, da se na tem mestu vam in ostalim delegacijam vaših parlamentov, ki so sodelovale na dosedanjih dogodkih parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja, zahvalim za dragocene prispevke in aktivno sodelovanje. Skupaj smo izpeljali uspešne in predvsem produktivne dogodke – četudi je bila večina, žal, izvedena v virtualnem formatu.

Do konca letošnjega leta nas čaka še nekaj medparlamentarnih srečanj, ki jih organizira oziroma pri njih sodeluje slovenski parlament, in sicer bo 7. decembra potekala Konferenca o digitalnem prehodu na področju izobraževanja, 10. decembra pa Medparlamentarna konferenca na visoki ravni o migracijah in azilu v Evropi.

Slednja je projekt, ki si ga je v svoji Deklaraciji za cilj zadal Trio predsedstev parlamentov Nemčije, Portugalske in Slovenije in ki ga osebno močno podpiram. Glede na trenutna dogajanja, ki smo jim priča v neposredni evropski soseščini, je zato še toliko bolj relevanten moj poziv, da konferenca, posvečena problematiki migracij, ostane na dnevnem redu bodočih predsedstev.

Slovenski parlament pa bo prihodnje leto 23. in 24. januarja gostil še Srečanje generalnih sekretarjev parlamentov držav članic EU in Evropskega parlamenta v Ljubljani, ter sklepni dogodek slovenskega predsedovanja - Konferenco predsednikov parlamentov držav članic EU in Evropskega parlamenta 28. in 29. marca 2022 na Brdu pri Kranju.

Spoštovani,

smo v zahtevnih epidemičnih okoliščinah, ki od nas zahtevajo hitro ukrepanje. Toda »delujejo« le tiste odločitve, ki ohranjajo najvišje standarde varovanja človekovih pravic in svoboščin ter so sprejete s široko javno razpravo in podporo v nacionalnih parlamentih. Zato verjamem, da bo pričujoča konferenca s poglobljeno razpravo o aktualnih temah dragocen doprinos k legitimnosti nadaljnjih odločitev tako na nacionalnih ravneh kot na ravni Unije.

Hvala.