DZ - Govor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na 5. Svetovni konferenci predsednikov parlamentov: Krizni ukrepi, ki jih sprejemajo vlade morajo biti podvržene parlamentarni odobritvi in rednemu nadzoru

Govor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na 5. Svetovni konferenci predsednikov parlamentov: Krizni ukrepi, ki jih sprejemajo vlade morajo biti podvržene parlamentarni odobritvi in rednemu nadzoru

Objavljeno: 8. 9. 2021

Govor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na 5. Svetovni konferenci predsednikov parlamentov

Interaktivna razprava 5: »Krizni ukrepi, ki jih sprejemajo vlade morajo biti podvržene parlamentarni odobritvi in rednemu nadzoru«

Dunaj, 8. 9. 2021


Spoštovani predsedujoči, spoštovani kolegi,

Pandemija COVID19 je postavila vse nas pred preizkus, kakršnega si komaj dve leti nazaj nismo niti predstavljali. Hitro širjenje in hude posledice virusa z hipno in veliko obremenitvijo zdravstvenih sistemov so zahtevali in še vedno zahtevajo številne ukrepe na različnih nivojih, od katerih nekateri močno in utrujajoče posegajo v naš dosedanji način življenja, najbolj v naše pravice do svobode gibanja in do svobode združevanja. Pandemija neposredno ali posredno vpliva na naše gospodarstvo, z vsemi posledicami, ki jih negotovost prinaša v ekonomsko odločanje, vpliva pa tudi na številne druge segmente družbenega življenja. Našim otrokom so bili omejeni socialni stiki in izobraževanje v obdobju, ko jih najbolj potrebujejo, kulturnikom možnost izvajati predstave, starejšim v oskrbi stiki z družinami. 

Blaženje posledic epidemije terja hitro in učinkovito ukrepanje, to je takšno ukrepanje, ki se je sposobno tekoče prilagajati epidemiološkim razmeram, in ki je hkrati uspešno. In če so se številne vlade, glede na politični sistem in pravno ureditev, ki vladam daje posebna pooblastila za ukrepanje v primeru epidemij, odzvale relativno hitro, so glede učinkovitosti ukrepanja mnenja zelo deljena. 

Pandemija COVID19 je pokazala, da učinkovitosti spopadanja z epidemijami ni mogoče dosegati zgolj z naborom ukrepov, ki omejujejo človekove pravice, temveč predvsem z doseganjem čim širšega družbenega konsenza o posameznih ukrepih. Le tako ti dobijo na svoji legitimnosti, hkrati pa postanejo učinkoviti, ker se jih drži večji krog naslovljencev brez grožnje po represiji, npr. v obliki denarnih glob. 

Parlamenti lahko in morajo prav v tem delu prevzeti svoj del odgovornosti. O ukrepih, ki jih samostojno sprejema izvršna veja oblasti, vlada, na podlagi zakonskega pooblastila, naj pred sprejemom razpravlja parlament. Naj razpravlja pristojno delovno telo. S tem parlament ne prevzema nalog vlade, s tem jo kontrolira in njenim odločitvam daje večjo legitimnost. 

V Republiki Sloveniji je o Zakonu o nalezljivih boleznih, ki daje pooblastilo vladi za sprejemanje ukrepov v primeru epidemije, nedavno odločalo Ustavno sodišče, ki je ugotovilo, da je zakon v nasprotju z Ustavo, saj je pooblastilo vladi presplošno in bi že zakon moral taksativno določiti katere vse ukrepe lahko vlada sprejme v primeru epidemije. 

V zakonu piše, da Vlada o ukrepih in strokovnih ocenah Državni zbor le obvešča. Menim, da je vloga parlamenta v takšni obliki preveč zreducirana in da bi morala vlada o načrtovanih ukrepih seznaniti pristojno parlamentarno delovno telo še pred njihovim sprejemom. Na ta način bi parlament lahko opravil ustrezno vsebinsko razpravo in v procesu sprejemanja ukrepov tudi aktivno sodeloval. Posledično bi bila  zagotovljena večja legitimnost ukrepov in hkrati dosežena tudi njihova večja sprejemljivost med ljudmi in učinkovitost.

Spoštovani, 

naj bo nekoč obdobje pandemije COVID19 obdobje, ki je prineslo krepitev parlamentov in krepitev demokracije. 

Hvala.