Nagovor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na simpoziju o antisemitizmu v Krakovu na Poljskem

NAGOVOR PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA IGORJA ZORČIČA NA SIMPOZIJU O ANTISEMITIZMU
8. november, Krakov, Poljska

Spoštovane ekscelence, dame in gospodje, 

pred mesecem dni, 6. oktobra letos, je Evropska komisija sprejela Strategijo EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega načina življenja za naslednjih 10 let (2021–2030). Ponosni smo, da se je to zgodilo med slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije, prav tako kot je bil med prvim slovenskim predsedovanjem leta 2008 sprejet Okvirni sklep Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi.

Ne pozabiti preprosto ni dovolj; proti sodobnim oblikam antisemitizma se moramo boriti s spominjanjem in kriminalizacijo. S spominjanjem nedolžnih žrtev najstrašnejšega zločina in kriminalizacijo tistih, ki si ga drznejo ne priznati in ga zanikajo, ali celo širijo lažne premise, ki so do tega zločina vodile.

Tudi v tem boju je zato pomemben instrument pravne države. Kot je nedavno dejal eden od francoskih socialistov: »S fašistom se ne razpravlja, ampak se z njim bori z orožji republike!« Res publica in pravna država sta tudi v naših današnjih bitkah med našimi najboljšimi zaveznicami.

Ponosen sem, da prihajam iz mlade evropske države, ki je bila zgrajena na zapuščini antifašističnega odpora in je v tridesetih letih svojega obstoja naredila veliko za spominjanje, spoštovanje in preprečevanje antisemitizma. Hkrati pa kot predsednik Državnega zbora Republike Slovenije ne morem mimo dejstva, da smo bili pred kratkim deležnih težkih kritik, saj je senca antisemitizma padla z vrha izvršilne veje oblasti.

Slovenija se je znala odzvati – vsi kritični glasovi civilne družbe, neodvisnih institucij, medijev in ljudi na ulici dokazujejo, da je res publica v Sloveniji še kako živa.

Ta žalostni dogodek dokazuje, kako zapleteni in težki so časi, v katerih živimo: vsaka beseda je pomembna, vsako dejanje lahko postane bodisi najboljša praksa bodisi najslabši scenarij. Odgovornost javnih osebnosti pri varovanju standardov javnega diskurza je ogromna – in temu primerni morajo biti naše besede in dejanja.

Dame in gospodje, dragi prijatelji,

iskreno sem počaščen, da vas lahko danes nagovorim. Prihajam iz generacije, ki je študirala Adorna. Pretresla nas je njegova izjava, da je »barbarsko pisati poezijo po Auschwitzu«. Naj vam povem, da sem se o grozljivih zločinih holokavsta največ naučil skozi umetnost: moje prve podobe taborišča izhajajo iz filma Noč in megla Alaina Resnaisa. Nikoli, res nikoli ne bom pozabil gora očal in čevljev, pomnikov odsotnosti tistih, ki so jih nekoč nosili.

Kasneje sem odkril še slike Zorana Mušiča Nismo poslednji in zapise Borisa Pahorja v romanu Nekropola. Dva izmed najpomembnejših slovenskih umetnikov 20. stoletja nista zgolj preživela grozot taboriščnega življenja, ampak nam ta odločilni trenutek stoletja tudi prikazala. Barbarsko bi bilo pravzaprav ne pisati, ne slikati, se ne spominjati – in se ne boriti proti tistim, ki zanikajo to absolutno zlo.

Vsakič, ko se zberejo sorodniki žrtev holokavsta, me zamika, da bi rekel: vsi pomorjeni morda niso naši sorodniki, vendar so vsi naši absoluti: njihova tragična usoda mora absolutno določati naša današnja dejanja. Morali bi narediti absolutno vse, da se zgodovina ne bi ponovila.

Ali, kot je na tem mestu pred dvema letoma dejal moj dragi kolega, predsednik avstrijskega parlamenta Wolfgang Sobotka: vsi ti vlaki, ki so se ustavili v Auschwitzu, niso prišli z nekega drugega planeta. Ne, krenili so z naših postaj, iz naših mest, iz naših sosesk.

Ko torej ustvarjamo naše sodobne soseske, gradimo pametna mesta in načrtujemo naše postaje prihodnosti, mora biti naša osnova in prva misel vedno: ali smo naredili vse, kar je v naši moči, da preprečimo, da bi se kaj takega ponovilo?

Človečnost naših današnjih dejanj je merilo naše zgodovinske odgovornosti.

Ozaveščanje o pomenu učinkovitega boja proti sovražnemu govoru in zločinom iz sovraštva, zlasti pa učinkovitega boja proti širjenju nezakonitih sovražnih vsebin na spletu, ostaja ena glavnih prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU.

Pravosodne vidike Strategije EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega načina življenja bodo, na primer, na decembrskem zasedanju Sveta v Bruslju obravnavali pravosodni ministri Evropske unije.

Spoštovani, 

preden se poslovim, bi vam rad povedal še naslednje: kadar koli naletite na še tako zmeren stereotip, ki je po vašem mnenju namenjen temu, da nekoga prizadene, niti za trenutek ne oklevajte, ampak se vedno odzovite!

Temu lahko rečete »ničelna toleranca«, »tanka rdeča črta« ali »no pasaran«, kakorkoli, odzovite se – tako lahko s svojim skromnim individualnim dejanjem dokažete, da smo se iz izkušenj tudi nekaj naučili: proti absolutnemu zlu se moramo boriti z absolutno odločnostjo – in absolutnim dostojanstvom!

Najlepša hvala za vašo pozornost.