DZ - Video nagovor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na virtualni proslavi "32 let akcije Sever" ob Spominskem dnevu Zveze policijskih veteranskih društev Sever

Video nagovor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na virtualni proslavi "32 let akcije Sever" ob Spominskem dnevu Zveze policijskih veteranskih društev Sever

Objavljeno: 30. 11. 2021

VIDEO NAGOVOR 
PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA IGORJA ZORČIČA   
OB OBELEŽITVI »AKCIJE SEVER« 

                

Spoštovani predsednik dr. Tomaž Čas, 
spoštovani člani Zveze policijskih veteranskih društev Sever, 
spoštovane policistke in policisti, 
domoljubi, 

jutri, 1. decembra, je vaš praznik. Mineva namreč natanko 32 let od znamenite akcije Sever, v kateri ste takratni miličniki, rezervni miličniki in številni drugi delavci organov za notranje zadeve z dobro premišljeno in orkestrirano operacijo preprečili tako imenovani »miting resnice« v Ljubljani. Za ohranitev slovenskih interesov v tedaj še skupni federaciji ste tvegali lastna življenja in z akcijo Sever nedvomno položili temeljni kamen samostojne in neodvisne države Slovenije. Zato je 1. december tudi praznik vseh državljank in državljanov Slovenije.

Zavedanje slovenskega naroda, da bo le v lastni državi lahko v polnosti zaživel in se razvijal, je zorel v prelomnem zgodovinskem kontekstu konca 80. let prejšnjega stoletja. To obdobje so najbolj zaznamovali razpad Sovjetske zveze in padec Berlinskega zidu. V domala vseh vzhodnoevropskih državah so se vrstile množične demonstracije z zahtevo po svobodnih, večstrankarskih volitvah in zahteve po odpiranju meja. Tudi v Sloveniji so se krepili klici civilne družbe po liberalizaciji in zahteve po spremembi političnega sistema.   

Slovenska milica je v tem predosamosvojitvenem obdobju, med letoma 1988 in 1991, odigrala eno pomembnejših, a, žal, premalo osvetljenih in, po moji oceni, premalo cenjenih dejanj v procesu demokratizacije in osamosvajanja Slovenije. 

V prevratnih 80-ih letih so milica in druge operativne službe organov za notranje zadeve odigrale ključno vlogo pri razvijanju organizirane zaščite slovenskega naroda tako v kadrovskem kot tehničnem smislu. Slovenska milica je kljub zahtevi »z vrha« vztrajala na republiški, slovenski uniformi. Skrbela je za strokovno usposabljanje aktivnih in rezervnih miličnikov. Izjemnega pomena je bilo njeno nasprotovanje pritiskom Jugoslovanske ljudske armade in Zveznega sekretariata za notranje zadeve za širitev pristojnosti vojakov JLA pri varovanju obmejnega pasu. Poleg tega je slovenska milica vizionarsko in v popolni tajnosti že leta 89' začela razvijati tudi celovit sistem varovanja slovenske meje, – ki je slabi dve leti kasneje postala državna meja. 

Ravno akcija Sever, s katero je »naša« milica skupaj s tedanjo republiško oblastjo uspešno preprečila ljubljanski »miting resnice«, zaznamuje prvi javno izrečen in zelo resen opomin »Beogradu«. Pomeni slovenski »NE« nacionalističnim in centralističnim pritiskom. Pomeni »NE« poskusom kratenja ustavno varovanih pravic Slovencev v federaciji. 

Napovedani »miting resnice« - kar je srbska oblast zavajajoče poimenovala »dogajanje naroda«, - je bil vse prej kot legitimno izražena volja ljudstva. Nasprotno, šlo je za politično spodbujene shode plačancev, z namenom širjenja neresnic in strahu ter izzivanja nasilnega nacionalizma, podprtega z medijsko propagando. Zato je        slovenska javnost mitingu večinsko nasprotovala. 

Da bi ta nevarni populistični pristop netenja družbenega nasilja in poskus zrušitve slovenske republiške oblasti preprečili, pa je bila potrebna na eni strani usklajenost takratne politike, to je republiškega predsedstva, izvršnega sveta in skupščine, ter na drugi strani operativnost organov za notranje zadeve. Oboje pa je bilo podkrepljeno z veliko mero medsebojnega zaupanja in spoštovanja. 

Ob tem bi želel opozorili na še eno nesporno dejstvo. Zaslug za dobro zrežirano in izpeljano akcijo Sever ni mogoče pripisovati nikomur drugemu, kot le vam, ki ste bili v skrajno negotovih razmerah pripravljeni žrtvovati svoja življenja. Kajti vsi scenariji so bili tedaj možni; tudi skrajno nasilni. 

Zato je nedopustno zgodovinski doprinos slovenske milice v osamosvojitvenem procesu minimalizirati ali jih kakorkoli omalovaževati s politično motiviranimi literarnimi interpretacijami.  

Na srečo oziroma bolje rečeno, zaradi vaše strokovnosti, usposobljenosti, globokega domoljubja in pripadnosti slovenstvu, 1. decembra 1989 ni prišlo do nasilnih izgredov in destabilizacije Slovenije. Na miren način ste tedaj izbojevali eno prvih in pomenljivih zmag v osamosvojitvenem boju za Slovenijo. In kot je ob 20. obletnici akcije Sever dejal državnik, spoštovani Janez Stanovnik, »so najslajše tiste zmage, kjer ni nobenega mrtvega in nobenega ranjenega. Taka zmaga je bila zmaga Severa«. 

Vse našteto torej predstavlja nepogrešljive gradnike nacionalne varnosti, ki jo je slovenska milica postopoma, a vztrajno in odločno gradila, ter s tem pripravila »teren« za nadaljnje korake na poti v samostojnost. 

In ko so prišli odločilni trenutki osamosvojitvene vojne, so bili slovenski miličniki med prvimi, ki so stopili v bran samostojnosti Slovenije. Franc Šoster, Robert Hvalc, Stanko Strašek, Marjan Dobelšek, Željko Ernoič, Bojan Štumberger – pripadniki slovenske milice skupaj s pripadniki Teritorialne obrambe so svoja življenja darovali za nas, za našo prihodnost, za svobodno, demokratično Republiko Slovenijo. 

Mnogi med vami ste v osamosvojitveni vojni izgubili sodelavce, prijatelje, nenazadnje, svoje zdravje. Zato mi dovolite, da vam kot predsednik Državnega zbora in v svojem osebnem imenu na tem mestu izrečem globoko hvaležnost in spoštovanje. 

In kje smo 32 let kasneje, spoštovani? 

Imamo svojo državo, s čudovitim naravnim bogastvom. V njej živimo, delamo in  uživamo svobodno, v varnosti in miru. Razvijamo se kot enakopravna in spoštovana članica demokratične skupnosti evropskih narodov. 

Toda, kljub temu, se v naši družbi te dni vrstijo dogodki, ki nas vračajo v neke druge čase in nas postavljajo pred izzive, za katere smo bili prepričani, da smo z njimi opravili. Nezadovoljstvo in stiske državljanov v skrajno resnih in zahtevnih »kovidnih« družbenih razmerah se zlorabljajo za sejanje neresnic, poglabljanje strahov in širjenje nezaupanje med ljudmi. 

Naraščajoče številke pričajo o tem, da sedanja vlada ni kos razmeram, epidemične razmere pa se zlorablja za podrejanje države in neodvisnih institucij, namesto da bi skušala združiti vse sile za učinkovito obvladovanje epidemije. Vsaka politika, ki rešitev išče v represiji, kaže zgolj lastno nemoč in nesposobnost obvladovanja razmer. Vztrajanje pri takšnem modelu vladanja, poglablja delitve in krizo ter nas nevarno potiska proti robu nasilja. Zato je takšno vladanje škodljivo in se mu je treba postaviti po robu z vsemi demokratičnimi sredstvi in silami. 

Še posebej so škodljivi in nevarni poskusi zlorabe policije za ozke politične interese. To je že pustilo globoke sledi v javnem življenju, ki se kažejo v naraščajočem nezaupanju državljanov v institucije, tudi v stroko. Javnost, ki je tako globoko nezaupljiva, pa je izjemno ranljiva in zlahka podvržena vplivnim šarlatanom in populistom. 

Prav bi bilo, da bi tako visoko stopnjo zaupanja javnosti, kot ga je v prelomnih 80-ih uživala slovenska milica, danes uživala tudi njena organizacijska naslednica. Ne glede na vse politične pritiske in poskuse zlorab, sem namreč trdno prepričan v strokovnost in etičnost delovanja slovenske policije. 

Spoštovani, 

verjamem, da bo slovenska policija, kot že tolikokrat poprej, upravičila zaupanje javnosti in, po svojih najboljših močeh, pomagala pri varovanju življenj in premoženja ter vzdrževanju javnega reda in miru. Da bo slovenska policija prvi branik svobode in človekovih pravic. 

Neodvisna, strokovna Policija je v interesu Slovenije, njenih prebivalcev in demokracije.

Še enkrat, iskrena hvala za vaš doprinos k slovenski državnosti in čestitke ob vašem prazniku!