Volitve poslancev
Najbolj neposredno vplivajo državljani na sestavo Državnega zbora na (rednih ali predčasnih) parlamentarnih volitvah, ko podeljujejo mandat poslancem in političnim strankam, v katere so poslanci praviloma združujejo.
Predstavniki zainteresiranih javnosti so lahko neposredno navzoči na sejah Državnega zbora in sejah delovnih teles ob predhodni najavi, a v okviru prostorskih zmožnosti in na način, ki ne ovira dela poslancev, ter ob spoštovanju Pravil o notranjem redu v Državnem zboru.
Predstavnikom medijev je omogočeno, da so navzoči tako na sejah Državnega zbora kot tudi na sejah delovnih teles. Novinarjem so na voljo vsa informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov Državnega zbora ter vsa obvestila, poročila, glasila in druge publikacije, ki jih izdaja Državni zbor.
Javnost delovanja Državnega zbora
Javnost dela je eno najpomembnejših načel delovanja najvišjega zakonodajnega organa, saj – še posebej z obveščanjem o obravnavi zadev na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles – zagotavlja obveščenost državljanov in transparentnost postopkov, kar predstavlja pomemben vidik načela pravne države in zaupanja kot takega.
Delo Državnega zbora in njegovih delovnih teles je javno, razen če Državni zbor ali delovno telo obravnava gradivo, ki vsebuje tajne podatke oziroma druge podatke, ki so varovani na podlagi zakona. Državni zbor redno obvešča javnost o svojem delu prek različnih obvestil za javnost, poročil o delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles, preko drugih publikacij, izjav za medije ter objav na spletnem portalu Državnega zbora.
Predlogi aktov, ki jih obravnava Državni zbor, so v celoti (z izjemo varovanih podatkov) objavljeni na spletnem portalu. Sprejeti zakoni in drugi akti Državnega zbora, ki jih sprejme Državni zbor, pa se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Državni zbor lahko sklene, da bo seja ali del seje potekal brez navzočnosti javnosti, tudi če ne obravnava gradiva, zaradi katerega bi morala seja potekati brez navzočnosti javnosti, obstaja pa utemeljeno pričakovanje, da bodo v razpravi izpostavljena vprašanja, zaradi katerih bi morala seja potekati brez navzočnosti javnosti.
Pravica do vlaganja peticij
Ustava v 45. členu določa, da ima vsak državljan pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena. Peticije, vloge in pritožbe, naslovljene na Državni zbor, najprej strokovno pregleda pristojna služba, ki pripravi ustrezne podlage za delo komisije, ki je pristojna za obravnavo peticij. Ta komisija nato obravnava prispele peticije in druge predloge državljanov ter o tem obvešča pristojna delovna telesa Državnega zbora ter različne državne organe, ki jim predlaga različne ukrepe za učinkovito uresničevanje pravic, dolžnosti in pravnih interesov državljanov.
Splošna in enaka volilna pravica polnoletnih državljanov Republike Slovenije pri volitvah poslancev v Državni zbor, načelo javnosti delovanja Državnega zbora, pravica do vlaganja peticij in drugih pobud splošnega pomena na Državni zbor, ljudska iniciativa – najmanj 30 tisoč volivcev za spremembo ustave ali 5 tisoč volivcev za spremembo zakona, zahteva najmanj 40 tisoč volivcev za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma in zahteve po drugih vrstah referendumov – to so najpomembnejše oblike delovanja, s katerimi lahko državljani vplivajo na delo Državnega zbora. S svojimi pobudami lahko na delo Državnega zbora vplivajo tudi prek poslancev, ki delujejo v poslanskih pisarnah v posameznih volilnih enotah.
Peticije, vloge in pritožbe, naslovljene na Državni zbor, se posredujejo Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti.