Državni zbor od A do Ž

Državni zbor od A do Ž  (različica za tisk, PDF 4,13 MB)

A

akt – državni zbor sprejema ustavo, ustavne zakone o spremembi ustave, zakone, avtentične razlage zakonov, državni proračun, rebalans državnega proračuna, spremembe državnega proračuna in zaključni račun državnega proračuna, poslovnik državnega zbora, odloke, resolucije, deklaracije, priporočila in sklepe ter potrjuje uradna prečiščena besedila zakonov.

amandma – predlog spremembe, dopolnitve ali črtanja določbe predloga zakona ali drugega akta, ki ga vloži pooblaščeni predlagatelj. O njem v zakonodajnem postopku odloči matično delovno telo ali državni zbor. O vsakem amandmaju se glasuje posebej.

avtentična razlaga – razlaga zakonske določbe, ki jo sprejme državni zbor, kadar je ta določba tako nejasna, da z ustaljenimi metodami razlage ni mogoče ugotoviti njenega pomena. Ima moč zakona in učinkuje od uveljavitve določbe, ki jo razlaga. Predlog avtentične razlage lahko poda vsak predlagatelj, ki lahko predlaga zakon. Sprejete avtentične razlage ni mogoče spreminjati.

B

balkon – velika dvorana, v kateri potekajo plenarna zasedanja Državnega zbora, ima balkon, na katerem lahko domači in tuji obiskovalci (javnost) ter predstavniki medijev spremljajo seje državnega zbora, kar je eden od načinov zagotavljanja javnosti dela državnega zbora. Na slavnostnih sejah državnega zbora mesta na balkonu zasedejo predstavniki diplomatsko-konzularnega zbora v Republiki Sloveniji in drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja v Republiki Sloveniji.

C

civilna družba – aktivni del družbe, organiziran v okviru nevladnih organizacij. Delovna telesa državnega zbora morajo biti seznanjena z vsemi predlogi, pobudami in vprašanji, ki jih na njih naslovi civilna družba ter druga zainteresirana javnost.

Č

člen – formalna strukturna enota, s katero se označi jezikovno, vsebinsko in logično zaključen del besedila zakona ali drugega predpisa.

D

deklaracija – akt, s katerim državni zbor izraža splošna stališča do vprašanj notranje in zunanje politike ter do posameznih vprašanj, ki imajo pomen za vso državo.

delovno telo – organizacijska oblika delovanja državnega zbora, ki deluje kot komisija ali odbor, katerega člani so poslanci. Delovna telesa na svojem delovnem področju obravnavajo zadeve iz pristojnosti državnega zbora in pripravljajo predloge odločitev. Stalna delovna telesa (komisije) in njihove naloge določa poslovnik, druga delovna telesa (odbore) pa državni zbor ustanovi z odlokom za spremljanje stanja na posameznih področjih, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za obravnavo predlogov in drugih aktov državnega zbora.

dnevni red – seznam in vrstni red zadev, obravnavanih na seji delovnega telesa ali državnega zbora, ki se članom in vabljenim pošlje s sklicem seje. O predlogu, da se dnevni red seje razširi ali posamezna zadeva z dnevnega reda umakne, se odloči na seji državnega zbora ali njegovega delovnega telesa.

dobesedni zapis seje – zvočni zapis in prepis sej državnega zbora in njegovih delovnih teles.

dopolnjen predlog zakona – besedilo predloga zakona, ki vključuje vse na seji matičnega delovnega telesa sprejete amandmaje in je sestavni del poročila matičnega delovnega telesa. Na podlagi dopolnjenega predloga zakona se opravi druga obravnava na seji državnega zbora.

druga obravnava – faza zakonodajnega postopka, ki se opravi najprej na seji matičnega delovnega telesa, v okviru katere se razpravlja o posameznih členih besedila in odloča o vloženih amandmajih, na seji državnega zbora pa se odloča o amandmajih k tistim členom dopolnjenega predloga zakona, h katerim je matično delovno telo sprejelo amandmaje.

državni proračun – na predlog vlade sprejet akt državnega zbora, ki obsega vse prihodke in izdatke države za financiranje njenih nalog, ter je sestavljen iz splošnega, posebnega dela in načrta razvojnih programov.

državni svet – zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Ima 40 članov, ki se volijo za dobo petih let.

državni zbor – predstavniško telo, ki ga sestavlja 90 poslancev, izvoljenih na neposrednih in tajnih volitvah na podlagi splošne in enake volilne pravice. Državni zbor ima zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo.

E

Evropska unija – politično-ekonomska zveza, trenutno sestavljena iz 27 držav članic, katere del je tudi Republika Slovenija. Državni zbor sodeluje v zakonodajnih postopkih v okviru institucij Evropske unije tako, da sodeluje pri oblikovanju stališč Republike Slovenije pri tistih zadevah Evropske unije, ki bi po svoji vsebini v skladu z ustavo in zakoni sodile v njegovo pristojnost, če Slovenija ne bi bila država članica Evropske unije. Stališča pred institucijami Evropske unije zastopa vlada.

Evropski parlament – neposredno izvoljena institucija Evropske unije, ki ima zakonodajne, nadzorne in proračunske pristojnosti. Poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu so vabljeni na seje Odbora za zadeve Evropske unije. Državni zbor ima pri Evropskem parlamentu svojega predstavnika iz vrst strokovne službe.

F

faza zakonodajnega postopka – postopek sprejemanja zakona poteka v več fazah. Redni postopek obsega prvo, drugo in tretjo obravnavo. V skrajšanem in nujnem postopku ni prve obravnave, druga in tretja obravnava pa se opravita na isti seji.

G

generalni sekretar – funkcionar, ki ga za čas svojega mandatnega obdobja imenuje državni zbor in je predstojnik državnega organa v skladu s predpisi, ki urejajo položaj in naloge javnih uslužbencev.

glasovanje – način sprejemanja odločitev v kolegijskih organih. Državni zbor svoje odločitve praviloma sprejema z javnim glasovanjem, s tajnim glasovanjem pa odloča pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah, kadar je tako določeno z ustavo, zakonom ali poslovnikom. Državni zbor lahko odloči, da bo opravil tajno glasovanje tudi o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade ali ministra.

glasovnica – listič, namenjen izvedbi tajnega glasovanja, ki vsebuje predlog, o katerem se odloča, ter opredelitev »za« ali »proti«.

govornica – govorniški pult v veliki dvorani Državnega zbora, za katerim uvodne predstavitve k posameznim točkam dnevnega reda sej državnega zbora podajo predstavniki vlade, predlagatelji in predstavniki poslanskih skupin. Za govornico potekajo tudi nagovori poslank in poslancev, vabljenih ter visokih tujih gostov ob različnih pomembnih priložnostih.

grb – grb Republike Slovenije ima obliko ščita, v sredini je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki predstavljata morje in reke, nad njim so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde, ob stranicah je rdeče obrobljen. Bronasti grb je nameščen v veliki dvorani Državnega zbora, mavčni odlitek originalnega grba avtorja Marka Pogačnika pa je razstavljen v vitrini v preddverju velike dvorane.

H

himna – besedilo himne Republike Slovenije je sedma kitica Zdravljice Franceta Prešerna, melodija pa je iz istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla.

I

imuniteta – poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles. Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. Imuniteto uživajo tudi svetniki državnega sveta, sodniki in sodniki ustavnega sodišča.

interpelacija – oblika nadzora državnega zbora nad delom vlade oziroma posameznega ministra. Interpelacijo lahko pisno vloži najmanj deset poslancev in mora vsebovati jasno postavljeno in obrazloženo vprašanje. O interpelaciji odloči državni zbor na prvi seji po prejemu odgovora predsednika vlade ali ministra, pod pogojem, da je ta prispel najmanj 15 dni pred sejo državnega zbora. Razprava o interpelaciji se lahko konča s sklepom, s katerim se oceni delo vlade ali posameznega ministra, najmanj deset poslancev pa lahko zahteva, da se glasuje o nezaupnici vladi. Nezaupnica vladi je izglasovana, če je z večino vseh poslancev izvoljen nov predsednik vlade. Če je ministru izglasovana nezaupnica, je minister razrešen.

italijanska narodna skupnost – italijansko avtohtono narodno skupnost, ki živi na območju Republike Slovenije, v državnem zboru predstavlja en poslanec, ki ga izvolijo predstavniki italijanske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Poslanec ima enake pravice in dolžnosti kot vsi ostali poslanci.

izredna seja – seja državnega zbora, ki se mora sklicati na zahtevo najmanj četrtine poslancev državnega zbora ali predsednika republike najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve. Izredno sejo lahko predsednik državnega zbora skliče na predlog vlade ali po sklepu kolegija, kadar gre za zadeve, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti v dnevni red redne seje, če se predlaga sprejem zakona po nujnem postopku, če je odločitev državnega zbora vezana na rok, določen z ustavo, zakonom, poslovnikom ali pogodbami, na katerih temelji Evropska unija, če gre za zadeve v zvezi s prenehanjem in potrditvijo mandata poslanca, imunitete poslanca ali drugih nosilcev javnih funkcij ali za zadeve v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami ter če gre za odločitve iz 92. člena Ustave (vojno in izredno stanje).

J

javna predstavitev mnenj – oblika pridobivanja informacij strokovnjakov in drugih oseb, ki bi lahko dale koristne informacije o posameznih vprašanjih. Javno predstavitev mnenj skliče delovno telo. Sklic javne predstavitve mnenj z vprašanji, o katerih se želijo pridobiti informacije, se objavi v javnih glasilih. Delovno telo lahko vabljene zaprosi, da svoja mnenja podajo tudi pisno.

javnost – delo državnega zbora je javno. Seje državnega zbora in njegovih delovnih teles so javne, glasovanja so načeloma javna, objavljeno je tudi obravnavano gradivo. Državni zbor javnost obvešča o svojem delu ter odločitvah in stališčih glede obravnavanih zadev. Če državni zbor ali njegovo delovno telo obravnava gradivo, ki vsebuje tajne podatke oziroma druge varovane podatke, seja ali del seje poteka brez navzočnosti javnosti. Javnost je lahko izključena tudi na podlagi odločitve državnega zbora, če je mogoče pričakovati, da bodo v razpravi sprožena vprašanja, povezana s temi podatki.

K

Klub parlamentark – v Državnem zboru je bil 22. junija 2017 ustanovljen Klub parlamentark Državnega zbora. Vanj se lahko včlanijo poslanke državnega zbora in deluje kot oblika medstrankarskega povezovanja vseh poslank državnega zbora ter predstavlja forum za razpravljanje o aktualnih zadevah, skupnih vsem parlamentarkam. Predsednice kluba se menjajo glede na velikost poslanskih skupin. Dejavnost kluba obsega redne seje, delovne obiske različnih delov Slovenije ter srečanja z zainteresirano javnostjo. Klub parlamentark imenuje tudi kontaktno osebo v okviru Svetovnega foruma žensk v parlamentih (WIP).

kolegij predsednika državnega zbora – posvetovalno telo predsednika državnega zbora, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki državnega zbora, vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti. Seje kolegija so javne. Kolegij odloča o predlogih za obravnavo predlogov zakona po nujnem oziroma skrajšanem postopku, predlogih, da se opravi predhodna obravnava zakona, času trajanja seje državnega zbora, času obravnavanja posameznih točk in trajanju razprav, številu mest v delovnih telesih in tem, kateri poslanski skupini pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov, sestavi delegacij državnega zbora ter drugih zadevah. Odločitev na seji kolegija je sprejeta, če jo podprejo vodje poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo več kot polovico vseh poslancev v državnem zboru.

konstituiranje – državni zbor se konstituira na prvi seji, ko je potrjenih več kot polovica poslanskih mandatov. Po potrditvi mandatov državni zbor izvoli predsednika državnega zbora.

konstitutivna seja – seja, na kateri se konstituira državni zbor.

korespondenčna seja – seja delovnega telesa, v okviru katere poslanci sporočijo v pisni obliki svoje odločitve glede posameznih predlogov, ki so predmet odločanja delovnega telesa. Korespondenčna seja se opravi, če je pri obravnavi točke dnevnega reda na seji, ki ni sklepčna, navzoča najmanj ena tretjina članov delovnega telesa in navzoči člani soglasno sklenejo, da se odločitve sprejmejo na korespondenčni seji. Korespondenčno sejo skliče predsednik delovnega telesa, ki s sklicem seje pozove člane delovnega telesa, da mu v določenem roku sporočijo svojo opredelitev do predlogov, o katerih odloča delovno telo. Če najmanj ena tretjina članov delovnega telesa nasprotuje izvedbi korespondenčne seje, se o predlogih odloča na prvi naslednji seji delovnega telesa.

kvorum – število članov Državnega zbora oziroma delovnega telesa, potrebnih za sklepčnost seje državnega zbora in njegovih delovnih teles. Kvorum je tudi ime parlamentarnega pevskega zbora.

L

lokalna skupnost – če predlog zakona vsebuje določbe, ki neposredno posegajo v položaj in pravice lokalnih skupnosti, jih predsednik državnega zbora pozove, da o teh določbah podajo mnenje, do katerega se opredeli matično delovno telo.

M

madžarska narodna skupnost – madžarsko avtohtono narodno skupnost, ki živi na območju Republike Slovenije, v državnem zboru predstavlja en poslanec, ki ga izvolijo predstavniki madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Poslanec ima enake pravice in dolžnosti kot vsi ostali poslanci.

mandat poslanca – pooblastilo za opravljanje funkcije poslanca. Poslanci državnega zbora imajo splošni predstavniški (reprezentativni) mandat, v skladu s katerim so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. Poslanske mandate potrdi državni zbor.

mandatna doba državnega zbora – časovno obdobje, za katerega se izvoli državni zbor. Državni zbor se voli za štiri leta. Če se državni zbor predčasno razpusti, je mandatna doba krajša od štirih let. Če bi se mandatna doba državnega zbora iztekla med vojno ali v času trajanja izrednega stanja, mandat preneha šest mesecev po prenehanju vojne ali izrednega stanja, lahko pa tudi prej, če sam tako sklene.

matično delovno telo – delovno telo državnega zbora, ki spremlja stanje na svojem področju in obravnava zadeve, predložene državnemu zboru, za posamezno področje (npr. Odbor za pravosodje, Odbor za zunanjo politiko, Odbor za zdravstvo). Bistven del razprave in odločanja v zakonodajnem postopku se opravi na seji matičnega delovnega telesa.

N

nadomestni poslanec – če je poslanec državnega zbora izvoljen za predsednika vlade ali imenovan za ministra ali državnega sekretarja, v času opravljanja te funkcije ne more opravljati tudi funkcije poslanca. V takšnem primeru opravlja namesto njega funkcijo poslanca nadomestni poslanec – tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki je prevzel katero od navedenih funkcij.

narodna skupnost – v državni zbor sta vedno izvoljena tudi po en poslanec italijanske in en poslanec madžarske narodne skupnosti. Poslanca sta izvoljena na podlagi posebnih volilnih pravil in sta neposredna predstavnika narodnih skupnosti, ki imata tudi splošni predstavniški mandat. Zakoni, drugi predpisi in splošni akti, ki zadevajo uresničevanje v ustavi določenih pravic in položaja zgolj narodnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstavnikov narodnih skupnosti.

navzočnost – prisotnost poslancev na sejah državnega zbora in njegovih delovnih teles. Za veljavno odločanje državnega zbora oziroma njegovih delovnih teles mora biti na seji navzoča večina vseh poslancev. Navzočnost na seji se ugotavlja z glasovanjem.

nujna seja – seja delovnega telesa, ki se lahko skliče v nujnih primerih in v krajšem roku, kot velja za sklic redne seje. Nujna seja se lahko skliče na podlagi sklepa državnega zbora ali kolegija predsednika državnega zbora, lahko pa tudi na podlagi zahteve tretjine članov delovnega telesa, poslanske skupine ali na podlagi odločitve predsednika delovnega telesa.

nujni postopek – sprejem zakona po nujnem postopku lahko predlaga samo vlada, kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države, odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Predlog zakona se obravnava na prvi naslednji seji državnega zbora po odločitvi kolegija predsednika državnega zbora. V nujnem postopku ne veljajo roki, ki jih za posamezna opravila določajo pravila rednega zakonodajnega postopka, splošna obravnava ni mogoča, druga in tretja obravnava pa se opravita na isti seji državnega zbora.

O

objava (publikacija) zakona – dejanje, s katerim postane zakon spoznaven navzven. Objava zakona v Uradnem listu Republike Slovenije je pogoj za uveljavitev zakona in je potrebna zaradi seznanitve njegovih naslovnikov z zakonom, preden ta dobi obvezno moč oziroma postane zavezujoč.

obrazložitev – obvezna sestavina predlogov zakonov, drugih aktov ter amandmajev, o katerih odločajo državni zbor in njegova delovna telesa, v kateri predlagatelj pojasni vsebino in namen posameznih členov predloga ter posledice in medsebojne povezave v njih predlaganih rešitev. Predstavnik poslanske skupine lahko na seji pred končnim glasovanjem o predlogu odločitve v največ treh minutah obrazloži glasovanje poslanske skupine. Svoj glas ima pravico v največ dveh minutah obrazložiti tudi vsak poslanec. Obrazložitev glasovanja oziroma glasu ni mogoča pred tajnim glasovanjem in odločanjem o postopkovnih vprašanjih.

obstrukcija – odsotnost vseh članov poslanske skupine pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda seje državnega zbora ali njegovega delovnega telesa. Odsotnost napove vodja poslanske skupine, ki mora navesti razloge zanjo.

odločanje – sprejemanje odločitev. Državni zbor odločitve praviloma sprejema z javnim, lahko pa tudi s tajnim glasovanjem.

odlok – akt, s katerim državni zbor razglaša ustavne zakone o spremembi ustave, razpisuje referendum, odreja parlamentarno preiskavo, ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter ureja način dela in razmerja v državnem zboru.

opozicija – parlamentarna manjšina, ki je povezana z oblikovanjem vlade. Stranke, ki sodelujejo pri oblikovanju vlade, tvorijo parlamentarno večino, ostale politične stranke pa so postavljene v položaj parlamentarne manjšine (opozicije). Parlamentarna opozicija je eden najpomembnejših elementov parlamentarnega sistema in je nujna za demokratično delovanje sodobne države.

P

parlamentarna preiskava – preiskava, ki jo lahko odredi državni zbor o zadevah javnega pomena, mora pa jo odrediti, če to zahteva tretjina poslancev državnega zbora ali državni svet. Preiskavo vodi komisija, ki jo imenuje državni zbor, in ima pri poizvedovanju in preučevanju smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi.

parlamentarna zgradba – stavba, v kateri sta sedeža Državnega zbora in Državnega sveta. Slovesno odprtje skupščinske palače arhitekta Vinka Glanza je bilo 19. februarja 1959. Glanzeva stavba je danes del slovenske kulturne dediščine. Ogled poslopja je možen na dan odprtih vrat ali za najavljene skupine. Poslopje je povezano s sosednjo zgradbo na Tomšičevi ulici.

parlamentarni pevski zbor – parlamentarni pevski zbor Kvorum deluje od leta 2018 in je sestavljen iz članic in članov, zaposlenih v Državnem zboru in Državnem svetu.

pečat – državni zbor ima svoj pečat, ki ima v sredini grb Republike Slovenije, okoli njega pa napis Državni zbor Republike Slovenije.

podpredsednik državnega zbora – državni zbor ima največ tri podpredsednike, od tega enega iz največje opozicijske poslanske skupine. Podpredsedniki pomagajo predsedniku državnega zbora pri njegovem delu (tudi pri vodenju sej državnega zbora, sej kolegija predsednika državnega zbora in sodelujejo na različnih protokolarnih dogodkih v Sloveniji in v tujini) in ga nadomeščajo v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Podpredsedniki so člani kolegija predsednika državnega zbora, volijo se s tajnim glasovanjem na seji državnega zbora, za izvolitev pa je potrebna večina glasov vseh poslancev.

poslanec – predstavnik državljanov Slovenije, izvoljen s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. Državni zbor ima 90 poslancev, med njimi sta poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Poslanci (razen poslancev narodnih skupnosti) se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor. Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.

poslanska skupina – v državnem zboru ima vsak poslanec skupaj z drugimi poslanci pravico ustanoviti poslansko skupino, se včlaniti v že ustanovljeno poslansko skupino ali iz nje izstopiti. Poslanec je lahko član poslanske skupine istoimenske liste, na kateri je bil izvoljen, poslanske skupine parlamentarne stranke, katere član je, ali poslanske skupine poslancev, izvoljenih z list volivcev. Poslansko skupino lahko ustanovijo najmanj trije poslanci. Poslanca narodnih skupnosti imata svojo poslansko skupino. Pod pogoji, ki jih določa poslovnik, se lahko dvoje ali več poslanskih skupin združi v eno poslansko skupino, ustanovi nova poslanska skupina ali ustanovi poslanska skupina nepovezanih poslancev (samo ena v mandatni dobi).

poslansko vprašanje – vprašanje, ki ga lahko vsak poslanec postavi vladi, posameznemu ministru ali generalnemu sekretarju vlade s področja delovanja vlade, posameznega ministrstva ali vladne službe. Poslanska vprašanja so lahko ustna ali pisna. Ustna poslanska vprašanja poslanci postavljajo na seji državnega zbora v okviru posebne točke dnevnega reda. Nanje odgovarjajo predstavniki vlade, točka pa je na dnevnem redu vsake redne seje državnega zbora (enkrat na mesec). Na seji morajo biti pri tej točki navzoči predsednik vlade, ministri in generalni sekretar vlade. Na prva štiri poslanska vprašanja, ki se nanašajo na oblikovanje ali uresničevanje vladne politike, odgovor poda predsednik vlade. Čas trajanja ustnega poslanskega vprašanja in odgovora predstavnika vlade na vprašanje je omejen. Poslanec lahko na eni seji postavi največ dve ustni poslanski vprašanji.

poslovnik državnega zbora – splošni pravni akt, ki ureja organizacijo in delo ter uresničevanje pravic in dolžnosti poslancev. Državni zbor ga sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Med sejo državnega zbora oziroma njegovega delovnega telesa poslovnik razlaga predsedujoči seje, izven seje pa razlago daje komisija za poslovnik.

postopkovno vprašanje – vprašanje o uporabi poslovnika, ki ga na seji državnega zbora ali delovnega telesa postavi poslanec. Predstavitev vprašanja lahko traja največ tri minute in se o njem ne razpravlja. O uporabi poslovnika odloči predsedujoči seje, razen v primerih, ko po poslovniku odločitev sprejme državni zbor.

prečiščeno besedilo zakona – po vsaki spremembi ali dopolnitvi zakona Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora pripravi neuradno prečiščeno besedilo zakona, ki vsebuje v besedilo veljavnega zakona vneseno besedilo sprejetih sprememb oziroma dopolnitev. Besedilo se objavi na spletnem portalu Državnega zbora. Na podlagi sklepa državnega zbora Zakonodajno-pravna služba pripravi uradno prečiščeno besedilo, ki ga potrdi državni zbor in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletnem portalu Državnega zbora.

predhodna obravnava – obravnava o temeljnih vprašanjih in družbenih razmerjih, ki naj bi se uredila z zakonom, ki se opravi v državnem zboru, še preden je predlog zakona vložen v zakonodajni postopek. Obravnava se opravi samo na seji delovnega telesa, ki sprejme mnenje in ga posreduje predlagatelju. Ta mora v predlogu zakona, ki ga vloži v zakonodajni postopek, navesti, kako je upošteval mnenje.

predlagatelj – subjekt, ki je upravičen vložiti predlog zakona ali drugega akta, amandma ali drug predlog, o katerem odloča državni zbor oziroma njegovo delovno telo.

predlog zakona – predlog zakona lahko državnemu zboru predlaga vlada, vsak poslanec ali najmanj pet tisoč volivcev, sprejem zakonov pa lahko predlaga tudi državni svet. Predlog mora vsebovati določene obvezne sestavine, in sicer naslov zakona, uvod, besedilo členov in obrazložitev. Če predlog zakona ne vsebuje vseh zahtevanih sestavin, predsednik državnega zbora pozove predlagatelja, da predlog zakona dopolni. Če predlagatelj najkasneje v 15 dneh po pozivu predsednika državnega zbora predloga zakona ne dopolni, se šteje, da predlog zakona ni bil vložen. Če je bil predlog zakona ustrezno dopolnjen, se za datum vložitve predloga zakona v državni zbor šteje datum dopolnitve v skladu s pozivom predsednika državnega zbora.

predsednik državnega zbora – državni zbor ima predsednika, ki ga izvoli na seji državnega zbora s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev. Predsednik državnega zbora predstavlja državni zbor, sklicuje in vodi seje državnega zbora, podpisuje zakone in druge akte, ki jih sprejme državni zbor, skrbi za uresničevanje z ustavo, z zakonom in poslovnikom določenih razmerij z državnim svetom, s predsednikom republike, z vlado in drugimi državnimi organi, skrbi za sodelovanje s predstavniškimi organi drugih držav, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami ter mednarodnimi organi in organizacijami ter opravlja druge naloge. Predsednik državnega zbora svojo funkcijo opravlja do prve seje novoizvoljenega državnega zbora. Pri njegovem delu mu pomagajo ter ga v primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomeščajo podpredsedniki državnega zbora.

proračunski memorandum države – dokument vlade, s katerim se seznani državni zbor, ki vsebuje vsaj zadnjo napoved gospodarskih gibanj in ključnih makroekonomskih agregatov, vsebine politik, ki sledijo prioritetam in ukrepom državnega programa razvojnih politik, opise strukturnih ukrepov za doseganje predvidenega ciljnega salda iz srednjeročne fiskalne strategije in politiko upravljanja dolga proračuna države.

protokolarno darilo – darila, ki si jih izmenjajo predstavniki državnega zbora in predstavniki tujih držav, parlamentov in mednarodnih organizacij ob obiskih. V preddverju balkona velike dvorane je stalna razstava nekaterih daril, ki so jih predsedniki državnega zbora prejeli v času svojega mandata.

prva obravnava – faza zakonodajnega postopka, ki se opravi tako, da predsednik državnega zbora predlog zakona posreduje vsem poslancem. Najmanj deset poslancev lahko v 15 dneh po posredovanju predloga zakona zahteva splošno razpravo na seji državnega zbora o razlogih, ki zahtevajo sprejem zakona, ter o načelih, ciljih in poglavitnih rešitvah predloga zakona.

R

razglasitev (promulgacija) zakona – predsednik republike razglasi zakon v osmih dneh po njegovem sprejemu. Z razglasitvijo se ugotovi, da je zakon nastal s sodelovanjem vseh po ustavi določenih udeležencev, da je zakon sprejel po predpisanem postopku pristojni subjekt, da je zakon res nastal in da obstoji.

razširitev dnevnega reda – državni zbor ali delovno telo pri določanju dnevnega reda odloča o razširitvi dnevnega reda seje. Predlog za razširitev mora biti vložen najkasneje dan pred začetkom seje do 12. ure.

rebalans proračuna – akt o spremembi proračuna med proračunskim letom.

redna seja – seja državnega zbora, ki poteka v času rednih letnih zasedanj državnega zbora, praviloma vsak mesec v zadnjih sedmih delovnih dneh.

replika – na seji državnega zbora ali seji delovnega telesa ima vsak, ki razpravlja na seji, pravico, da odgovori na razpravo drugega, ki je razpravljal, če se ta razprava nanaša na njegovo predhodno razpravo in če meni, da ja bila njegova razprava s strani drugega razpravljavca napačno razumljena ali napačno interpretirana. Replika razpravljavcu omogoči, da pojasni in obrazloži navedbe v svoji razpravi.

resolucija – akt, s katerim državni zbor ocenjuje stanje, določa politiko in sprejema nacionalne programe na posameznih področjih.

rok – določen časovni okvir, v katerem se opravijo posamezna dejanja v različnih postopkih, ki potekajo v okviru pristojnosti državnega zbora. Roki so določeni po urah ali po dnevih in tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve.

S

sedež Državnega zbora – sedež Državnega zbora je v Ljubljani. Državni zbor in njegova delovna telesa imajo seje praviloma na sedežu, lahko pa tudi zunaj njega.

sedežni red – v veliki dvorani je za poslance državnega zbora določen sedežni red. Sedežni red se določi pred konstitutivno sejo državnega zbora v novem mandatu s sporazumom med poslanskimi skupinami; če sporazuma ni, se sedežni red določi tako, da poslanska mesta določajo poslanske skupine v vrstnem redu od največje do najmanjše. Tako določen sedežni red velja do konca mandata.

seja – državni zbor dela na rednih in izrednih sejah, njegova delovna telesa pa na rednih in nujnih sejah, na katerih poslanci z glasovanjem sprejemajo odločitve iz pristojnosti državnega zbora. Redne seje državnega zbora se sklicujejo v času rednih letnih zasedanj državnega zbora: v času pomladanskega in jesenskega zasedanja. Za veljavno odločanje morajo biti državni zbor in njegova delovna telesa sklepčni.

sekretar delovnega telesa – javni uslužbenec, ki opravlja strokovne in organizacijske naloge, povezane z delovanjem delovnega telesa, in pomaga predsedniku delovnega telesa pri vodenju delovnega telesa.

sklepčnost – državni zbor in njegova delovna telesa lahko sprejemajo veljavne odločitve le, če je na seji zagotovljena sklepčnost. To pomeni, da mora biti na seji navzoča večina vseh poslancev. Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, morata biti na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh poslancev.

sklic – dokument, s katerim predsednik državnega zbora oziroma predsednik delovnega telesa skliče sejo državnega zbora oziroma sejo delovnega telesa. Sklic poleg podatka o vrsti in zaporedni številki seje, času, kraju ter podpisa predsednika, ki sejo sklicuje, vsebuje tudi dnevni red obravnavanih zadev in seznam vabljenih na sejo.

skrajšani postopek – predlog zakona se sprejema po skrajšanem postopku, če gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, prenehanje veljavnosti zakona ali njegovih posameznih določb, manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali s pravom Evropske unije ter spremembe in dopolnitve zakona v zvezi s postopki pred ustavnim sodiščem oziroma odločbo ustavnega sodišča. V skrajšanem postopku se splošna razprava ne opravi, druga in tretja obravnava pa se opravita na isti seji.

slavnostna seja – slavnostna seja državnega zbora v počastitev najpomembnejših državnih praznikov. Na seji ima predsednik ali kdo izmed treh podpredsednikov slavnostni nagovor, ki mu sledi krajši kulturni program. Na sejo so vabljeni predsednik republike, bivši predsedniki republike, predsednik državnega sveta, predsednik ustavnega sodišča, predsednik vrhovnega sodišča, predsednik računskega sodišča, varuh človekovih pravic, drugi visoki gostje ter predstavniki diplomatsko-konzularnega zbora v Republiki Sloveniji.

služba Državnega zbora – služba Državnega zbora opravlja strokovna, administrativna in druga opravila ter tehnične naloge, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delo Državnega zbora. Službo vodi generalni sekretar Državnega zbora.

spletni portal Državnega zbora – Državni zbor ima od leta 1994 spletni portal (sprva spletno stran), na katerem v skladu z načelom javnosti javnost obvešča o svojem delu, odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava. Na njem so objavljeni tudi predlogi aktov in druga gradiva, ki jih obravnava državni zbor, razen če gradivo vsebuje podatke, varovane na podlagi zakona.

splošna razprava – razprava o razlogih, ki zahtevajo sprejem zakona, ter o načelih, ciljih in poglavitnih rešitvah predloga zakona. Splošna razprava se opravi v okviru prve obravnave predloga zakona, če to zahteva najmanj deset poslancev v 15 dneh po posredovanju predloga poslancem. Če zahteva ni vložena, se splošna razprava ne opravi. Po zaključeni splošni razpravi državni zbor odloča, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Če je sprejet sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, se zakonodajni postopek nadaljuje, v nasprotnem primeru pa se zakonodajni postopek konča.

stalna delegacija – delegacija, sestavljena iz poslancev državnega zbora, v mednarodnih parlamentarnih institucijah, mednarodnih organizacijah in mednarodnih telesih (npr. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, Parlamentarna skupščina NATO, Parlamentarna skupščina OVSE, Parlamentarni nadzor Europola).

Š

Šubičeva ulica 4 – naslov sedeža državnega zbora.

T

tajno glasovanje – državni zbor praviloma odločitve sprejema z javnim glasovanjem, v nekaterih izrecno navedenih primerih pa odloča s tajnim glasovanjem. Državni zbor s tajnim glasovanjem odloča pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah, če to določa ustava, zakon ali poslovnik. Državni zbor lahko odloči, da se tajno glasovanje opravi tudi o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade ali ministra. Tajno se glasuje z glasovnico. Tajno glasovanje vodi komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči in štirje poslanci, ki jih izvoli državni zbor, pri delu sodeluje generalni sekretar Državnega zbora ali njegov namestnik. O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, izid glasovanja pa na seji državnega zbora objavi predsedujoči.

terminski program – program dela državnega zbora za obdobje dveh mesecev, ki določa dneve za seje državnega zbora in delovnih teles, seznam zadev, ki se bodo predvidoma obravnavale na sejah delovnih teles, in dneve, ko se bodo obravnavale. Terminski program sprejme kolegij predsednika državnega zbora, ki pri tem upošteva program vlade za tekoče leto, predloge poslanskih skupin in predloge delovnih teles.

tretja obravnava – faza zakonodajnega postopka, v kateri državni zbor opravi razpravo o posameznih členih predloga zakona, h katerim so vloženi amandmaji, ter glasuje o amandmajih in predlogu zakona v celoti. Amandmaji se lahko vlagajo k tistim členom predloga zakona, h katerim so bili sprejeti amandmaji v drugi obravnavi na seji državnega zbora.

U

umik predloga zakona – predlagatelj lahko umakne predlog zakona iz zakonodajnega postopka ali ga nadomesti z novim do sklica seje državnega zbora, na kateri se opravi splošna razprava, ali do sklica seje matičnega delovnega telesa, na kateri se začne druga obravnava predloga zakona.

umik točke z dnevnega reda – državni zbor ali delovno telo pri določanju dnevnega reda seje odloča o umiku posamezne zadeve z dnevnega reda seje. Predlog za umik mora biti vložen najkasneje dan pred začetkom seje do 12. ure.

uradni jezik poslovanja – državni zbor posluje v slovenskem jeziku. Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti imata pravico govoriti in vlagati pisne vloge v italijanskem oziroma madžarskem jeziku. Njuni govori in vloge se prevajajo v slovenski jezik.

uskladitveni amandma – amandma, ki se sprejme pred glasovanjem o predlogu zakona, če Zakonodajnopravna služba ali vlada ugotovita, da so določbe predloga zakona zaradi v drugi in tretji obravnavi sprejetih amandmajev postale med seboj neusklajene, ali če je zato predlog zakona neusklajen z drugimi zakoni. Če uskladitveni amandma ni sprejet, je zakonodajni postopek končan.

ustava – najvišji splošni temeljni pravni akt v državi, ki določa temeljna načela in oblike politične, družbene in gospodarsko-socialne ureditve države. Z ustavo morajo biti v skladu vsi drugi pravni akti, ki sestavljajo pravni red države. Za sprejem ustave oziroma njenih sprememb velja poseben postopek in je zahtevana absolutna kvalificirana večina (dvotretjinska večina vseh poslancev).

V

večina – večina glasov poslancev, potrebna za sprejem posameznih odločitev iz pristojnosti državnega zbora. Poznamo več vrst večin (navadna, kvalificirana, absolutna, relativna).

velika dvorana Državnega zbora – sejna dvorana, v kateri potekajo plenarna zasedanja (seje) in slavnostne seje Državnega zbora. Dvorana ima tudi balkon, na katerem lahko obiskovalci prisostvujejo sejam državnega zbora.

veto – državni svet lahko v sedmih dneh od sprejema zakona zahteva, da državni zbor pred njegovo razglasitvijo o njem še enkrat odloča. Pri ponovnem odločanju mora za sprejem zakona glasovati večina vseh poslancev, razen če je po ustavi za sprejem zakona potrebno večje število glasov. Ponovna odločitev državnega zbora je dokončna.

vodja poslanske skupine – vsaka poslanska skupina ima vodjo, ki zastopa in predstavlja poslansko skupino.

volilna pravica – splošna volilna pravica pomeni, da ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil 18 let, pravico voliti in biti voljen. Enaka volilna pravica pomeni, da ima glas vsakega volivca enako vrednost – vsak volivec ima en glas.

volilni prag za vstop v državni zbor – minimalno število glasov volivcev, potrebnih za vstop politične stranke v državni zbor in za delitev poslanskih mandatov. Volilni prag je štiriodstoten, kar pomeni, da se mandati dodelijo listam, ki so v vsej državi dobile vsaj štiri odstotke vseh glasov.

volilni sistem – pravila, ki določajo, kdo ima volilno pravico, organizacijo volitev, delitev mandatov, varstvo volilne pravice idr. V Republiki Sloveniji je za volitve poslancev državnega zbora določen proporcionalni volilni sistem, po katerem se mandati razdelijo sorazmerno s podporo, ki jih na volitvah dobijo posamezni kandidati in liste kandidatov. Volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino vseh poslancev.

volitve – na volitvah volivci izrazijo svojo voljo (odločitev) o izbiri kandidatov za določene funkcije. Poslanci državnega zbora so voljeni na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem.

volivec – oseba, ki ima pravico voliti. V Sloveniji ima splošno pravico voliti vsak državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil 18 let.

Z

zainteresirana javnost – v skladu s spoštovanjem načela javnosti dela državnega zbora se lahko k obravnavi posameznih točk dnevnega reda seje delovnega telesa državnega zbora povabijo predstavniki zainteresirane javnosti, ki na seji lahko predstavijo svoja mnenja in stališča o obravnavani zadevi.

zakon – splošni in abstraktni pravni akt, ki ureja razmerja na posameznem področju in ga sprejme državni zbor v zakonodajnem postopku. Pravice in obveznosti državljanov in drugih oseb lahko državni zbor določa samo z zakonom. Vsi zakoni morajo biti usklajeni z določbami ustave.

zakonodajna oblast – v Sloveniji ima oblast ljudstvo, ki jo izvršuje po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Zakonodajno oblast izvršuje državni zbor.

zakonodajni postopek – postopek, v katerem državni zbor sprejema zakone. Poznamo tri vrste zakonodajnih postopkov: redni, nujni in skrajšani. Zakoni so praviloma sprejeti v rednem zakonodajnem postopku, ki ga sestavljajo tri faze: prva, druga in tretja obravnava. Zakon je lahko sprejet tudi po nujnem ali skrajšanem postopku, v katerem se splošna razprava ne opravi, druga in tretja obravnava pa se opravita na isti seji.

zakonodajni referendum – odločanje državljanov o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel državni zbor. Referendum razpiše državni zbor, če to zahteva najmanj štirideset tisoč volivcev. Na referendumu lahko glasujejo vsi državljani, ki imajo volilno pravico. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, če je proti zakonu glasovala najmanj petina vseh volivcev. Ustava določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna, o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb ter o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost.

Zakonodajno-pravna služba – Državni zbor ima Zakonodajno-pravno službo, ki daje mnenja o skladnosti predlogov zakonov, drugih aktov in amandmajev z ustavo in pravnim sistemom ter o zakonodajno-tehničnih vidikih predlogov. Služba, v njej so zaposleni pravniki s pravniškim državnim izpitom, je strokovno samostojna in neodvisna. Predstavniki službe sodelujejo tudi na sejah delovnih teles in državnega zbora.

zakonska iniciativa – pravica vložiti predlog zakona v zakonodajni postopek. Zakon lahko predlaga vlada, poslanec, državni svet ali najmanj pet tisoč volivcev.

zasedanje – redno zasedanje državnega zbora je obdobje, v katerem se lahko sklicujejo redne seje državnega zbora. Pomladanska zasedanja potekajo med 10. januarjem in 15. julijem, jesenska zasedanja pa potekajo med 1. septembrom in 20. decembrom.

zastava – zastava Slovenije je belo-modra-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Slovenska zastava in zastava Evropske unije sta nameščeni v veliki dvorani Državnega zbora, v njenem preddverju in pred parlamentarno zgradbo.

Ž

žreb – z žrebom se naključno izbira med več enakovrednimi možnostmi. Poslovnik izrecno določa nekatere primere, ko se izbira opravi z žrebom. Tako se na primer sedežni red poslancev v veliki dvorani, v kateri potekajo plenarne seje, znotraj enako številčnih poslanskih skupin določi v zaporedju, ki ga določi predhodni žreb.

__________

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

__________

Besedilo:
Mag. Maja Briški, Mira Palhartinger

Lektoriranje:
Dr. Vesna Moličnik, Tatjana Mirt-Kavšek

Uredil:
Mag. Borut Peršolja

Julij 2019

__________

Viri:
- Ustava Republike Slovenije. Neuradno prečiščeno besedilo (november 2016)
- Poslovnik Državnega zbora z razlagami. Neuradno prečiščeno besedilo Poslovnika Državnega zbora z razlagami (julij 2017)
- Bitenc Pengov, Tina (2002): Najpogostejši parlamentarni izrazi. V: Deset let Državnega zbora republike Slovenije, strani 168–183. Ljubljana.