DZ - Zaupnica in nezaupnica vladi

Zaupnica in nezaupnica vladi

Datum vnosa: 16. 2. 2021
Datum revizije: 16. 2. 2021

Odgovor

ZAUPNICA  |  NEZAUPNICA  |  PREGLED

Zaupnica vladi: Pravica predsednika vlade, da preveri podporo vladi v Državnem zboru. To svojo zahtevo lahko veže tudi na sprejetje zakona ali druge odločitve v Državnem zboru.

Ustava Republike Slovenije v 117. členu določa, da lahko predsednik vlade v Državnem zboru zahteva glasovanje o zaupnici vladi. Če vlada ne dobi večine glasov vseh poslancev, mora Državni zbor v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti Državni zbor in razpiše nove volitve.  

Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže tudi na sprejem zakona ali druge odločitve v Državnem zboru. V tem primeru se o zaupnici ne glasuje posebej, temveč se glasuje samo o zakonu ali drugi odločitvi. Če odločitev ni sprejeta, se šteje, da vladi ni izglasovana zaupnica.

Med zahtevo za glasovanje o zaupnici in glasovanjem mora poteči najmanj oseminštirideset ur.

Če vladi ni bila izglasovana zaupnica, lahko predsednik vlade zahteva ponovno glasovanje o zaupnici. Če je bilo prvo glasovanje o zaupnici povezano s sprejemom zakona ali druge odločitve v Državnem zboru, ponovno glasovanje o zaupnici ne spremeni že sprejete odločitve.

Če vladi tudi pri ponovnem glasovanju o zaupnici ni izglasovana zaupnica, se glasovanje o zaupnici ne more ponoviti.

Postopek podrobneje določa Poslovnik Državnega zbora (členi 257 do 260).

 

Nezaupnica vladi: Izguba podpore vladi v parlamentu. Po slovenski ustavi je lahko le v obliki konstruktivne nezaupnice, in sicer tako, da Državni zbor na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade.

Ustava Republike Slovenije v 116. členu določa, da lahko Državni zbor izglasuje nezaupnico vladi le tako, da na predlog najmanj 10 poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. S tem je dotedanji predsednik vlade razrešen, mora pa skupaj s svojimi ministri opravljati tekoče posle do prisege nove vlade.

Med vložitvijo predloga za izvolitev novega predsednika vlade in volitvami mora poteči najmanj 48 ur, razen če Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev ne sklene drugače, ali če je država v vojnem ali izrednem stanju.

Če je bil predsednik vlade izvoljen na temelju četrtega odstavka 111. člena Ustave RS, mu je izrečena nezaupnica, če Državni zbor na predlog najmanj desetih poslancev izvoli novega predsednika vlade z večino opredeljenih glasov.

Postopek podrobneje določa Poslovnik Državnega zbora (členi od 254 do 256).

254. člen

(1) O nezaupnici vladi odloča državni zbor na pisni predlog najmanj desetih poslancev, naj se izvoli nov predsednik vlade.

(2) Predsednik državnega zbora predlog takoj pošlje predsedniku vlade, predsedniku republike in vsem poslancem.

(3) Pred volitvami novega predsednika vlade lahko predsednik vlade odgovori na predlog in obrazloži svoje poglede na dotedanje delo vlade.

255. člen

(1) Glede vsebine predloga za izvolitev novega predsednika vlade velja določba drugega odstavka 225. člena tega poslovnika.

(2) Če je vloženih več predlogov za izvolitev novega predsednika vlade, se uvrstijo na dnevni red seje državnega zbora po vrstnem redu, kakor so bili vloženi. Glasovanje o vsakem predlaganem kandidatu za novega predsednika vlade se opravi v posebni točki dnevnega reda.

(3) Predlagani kandidat na seji državnega zbora pred glasovanjem o njegovi kandidaturi predstavi programske zasnove vlade.

256. člen

(1) Volitve novega predsednika vlade se opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga za izvolitev.

(2) Državni zbor lahko na predlog najmanj desetih poslancev ali predsednika državnega zbora z večino glasov vseh poslancev odloči, da se volitve opravijo kasneje, vendar najkasneje v 30 dneh po vložitvi predloga za izvolitev novega predsednika vlade.

 

Pregled zaupnic oziroma nezaupnic vladi od konstituiranja prvega Državnega zbora (23. 12. 1992) naprej

15. 2. 2021

(v mandatnem obdobju 2018-2022)

Državni zbor je na 60. izredni seji glasoval o Predlogu za izvolitev novega predsednika Vlade Republike Slovenije (Karel Viktor Erjavec).

Razdeljenih je bilo 53 glasovnic, oddanih je bilo 53 glasovnic. Neveljavnih je bilo 6 glasovnic. Veljavnih je bilo 47 glasovnic. Za je glasovalo 40 poslancev, proti je glasovalo 7 poslancev. Kandidat Karl Viktor Erjavec ni prejel večine glasov vseh poslancev, zato ni bil izvoljen za novega predsednika Vlade Republike Slovenije.

Na podlagi 116. člena Ustave Republike Slovenije Vladi s tem ni bila izglasovana nezaupnica in predsednik Vlade ni razrešen.
 

15. 11. 2013
(v mandatnem obdobju 2011-2014)

Državni zbor je na 47. izredni seji, dne 15. 11. 2013, glasoval o Predlogu sprememb proračuna Republik Slovenije za leto 2014 (EPA 1466-VI) v celoti, na katerega je predsednica Vlade mag. Alenka Bratušek vezala vprašanje zaupnice Vladi Republike Slovenije.

Navzočih je bilo 81 poslank in poslancev. Za je glasovalo 50, proti 31.

Glede na izid glasovanja je bilo ugotovljeno, da so bile spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2014 sprejete in da je bila s tem Vladi Republike Slovenije izglasovana zaupnica.

27. 2. 2013
(v mandatnem obdobju 2011-2014)

Državni zbor je na 28. izredni seji glasoval o predlogu za izvolitev nove predsednice Vlade Republike Slovenije (mag. Alenka Bratušek).

Razdeljenih je bilo 89 glasovnic. Oddanih je bilo 88 glasovnic. Neveljavnih je bilo 0 glasovnic, veljavnih je bilo 88 glasovnic. Za je glasovalo 55 poslancev, proti je glasovalo 33 poslancev.

Na podlagi izida glasovanja je bila mag. Alenka Bratušek z večino glasov vseh poslancev izvoljena za novo predsednico Vlade Republike Slovenije.

Z izvolitvijo nove predsednice vlade je bila na podlagi 116. člena Ustave Republike Slovenije vladi izglasovana nezaupnica. S tem je dosedanji predsednik vlade, gospod Ivan Janez Janša razrešen, skupaj s svojimi ministri pa mora opravljati tekoče posle do prisege nove vlade.

20. 9. 2011
(v mandatnem obdobju 2008-2011)

Državni zbor je na 31. redni seji, dne 20. 9. 2011, obravnaval predlog predsednika Vlade (Boruta Pahorja) za imenovanje liste kandidatov za ministrici in ministre, na katerega je, v skladu s prvim odstavkom 117. člena Ustave Republike Slovenije, vezal vprašanje zaupnice vladi. V takem primeru se o zaupnici ne glasuje posebej, temveč se glasuje le o predlogu zakona ali druge odločitve. Na podlagi 86. člena Ustave Republike Slovenije bi bila lista izglasovana, če bi zanjo glasovala večina navzočih poslancev, to je tako imenovana navadna večina. Ob glasovanju je bilo navzočih 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti pa 51 poslank oziroma poslancev.

Ker je Državni zbor glasoval v nasprotju s predlogom predsednika Vlade, se šteje, da vladi ni bila izglasovana zaupnica.

19. 11. 2007
(v mandatnem obdobju 2004-2008)

Državni zbor je na zahtevo predsednika Vlade (Janeza Janše), na svoji 33. redni seji, opravil glasovanje o zaupnici vlade. Navzočih je bilo 84 poslank in poslancev, za zaupnico je glasovalo 51, proti 33.

Vladi je bila izglasovana zaupnica.

8. 4. 2000
(v mandatnem obdobju 1996-2000)

Državni zbor je na 44. izredni seji glasoval o predlogu predsednika vlade Republike Slovenije (dr. Janeza Drnovška), da se razreši lista ministrov, na katerega je vezana zaupnica vladi Republike Slovenije. Prisotnih je bilo 82 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 31, proti 55.

Ker predlog za razrešitev liste ministrov ni bil sprejet, ni bila izglasovana zaupnica vladi.