DZ - Pobude in zahteve za razpis referenduma

Pobude in zahteve za razpis referenduma

Datum vnosa: 3. 11. 2021
Datum revizije: 3. 11. 2021

Odgovor

ZAKON  |  SPREMEMBE  |  OMEJITVE  |  POBUDNIKI  |  POBUDA |  ROK |  ZBIRANJE PODPISOV  |  REFERENDUM  |  PREGLEDI

Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI), ki ga je Državni zbor sprejel leta 1994, je urejal referendum o spremembi ustave, zakonodajni referendum, posvetovalni referendum in ljudsko iniciativo; v okviru zakonodajnega referenduma pa predhodni in naknadni referendum. Zakon je bil spremenjen leta 2004 (ZRLI-C, Uradni list RS, št. 83/2004), vsebinsko pomembnejše in obsežnejše spremembe zakona pa so bile sprejete konec leta 2006 (ZRLI-D, Uradni list RS, št. 139/2006). S to spremembo zakona se je ohranila ureditev po sodbi Ustavnega sodišča (predhodni zakonodajni referendum ni mogoč), na zakonodajnem referendumu odtlej volivci odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel Državni zbor, pred njegovo razglasitvijo. Na novo pa je bil urejen referendum o mednarodnih povezavah, ki je bil v naš pravni sistem uveden s 3.a členom Ustave. Zakon iz leta 2006 je še natančneje uredil referendum o spremembi ustave in na novo določil nekatere postopke v zvezi s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis (zakonodajnega) referenduma. Pobuda mora vsebovati zahtevo z referendumskim vprašanjem, podprta pa mora biti s podpisi najmanj 2500 (prej 1000) volivcev. Določene so nekatere novosti v zvezi z dajanjem podpore zahtevi: npr. možnosti oseb, ki zaradi bolezni, invalidnosti, prestajanja zaporne kazni ali drugih podobnih oblik zadržanosti ne morejo osebno pri upravnem organu izraziti podpore referendumski zahtevi, možnosti oseb, ki so v času zbiranja podpisov v podporo referendumski zahtevi v tujini, da od tam izrazijo takšno podporo itd.

7. 4. 2020 je Državni zbor na 34. izredni seji sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI-E), ki predstavlja delno uskladitev z Ustavnim zakonom (več o tem v nadaljevanju), in sicer v delu, ki zahteva ureditev postopka v Državnem zboru in sodnega varstva pravice do glasovanja na referendumu (90. člen Ustave) v primeru zakonov, ki so izvzeti iz zakonodajnega referenduma (nedopustnost referenduma).

Na 37. izredni seji, 31. maja 2013, je Državni zbor razglasil Ustavni zakon o spremembah 90., 97. in 99. člena Ustave Republike Slovenije (OdUZ90,97,99), ki vsebuje tri bistvene sklope sprememb, in sicer:
- spremembe na področju referendumske iniciative,
- predmeta referendumskega odločanja in
- legitimnosti referendumske odločitve.

Ustavni zakon spreminja krog t. i. kvalificiranih predlagateljev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Po novem lahko Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj štirideset tisoč volivcev, in ne več tretjina poslancev in Državni svet. Prav tako ni več mogoče razpisati referenduma na podlagi lastne odločitve Državnega zbora. Predlagana ureditev pa ne preprečuje Državnemu zboru, da razpiše posvetovalni referendum z namenom ugotavljanja volje volivcev o določenem vprašanju, in sicer preden končno odloči o tem vprašanju. Državni zbor na izid posvetovalnega referenduma ni vezan, zato lahko poslanke in poslanci sprejmejo povsem nasprotno odločitev. To obliko referenduma predpisuje ZRLI v členih 26 do 29. 

Ustavne spremembe uvajajo tudi vsebine o katerih referenduma ni dopustno razpisati, in sicer:
- o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
- o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
- o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb, razen v primeru iz drugega odstavka 3.a člena Ustave,
- o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Spremembe dvigujejo tudi prag legitimnosti na referendumu sprejete odločitve. Volivci po novem odločajo o zavrnitvi zakona. Zakon je tako na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Nespremenjeni ostajajo pobudniki volivcem za vložitev zahteve:
- vsak volivec,
- politična stranka ali
- drugo združenje državljanov (prim. 16. člen ZRLI).

Najmanj štirideset tisoč volivcev lahko vloži zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma pod pogojem, da pobudnik zahteve v sedmih dneh po sprejemu zakona obvesti o svoji pobudi predsednika Državnega zbora na način, ki je določen v 16. členu ZRLI, pri čemer se obvestilo lahko vloži do izteka poslovnega časa pristojne službe Državnega zbora na zadnji dan roka za vložitev obvestila (12.a člena ZRLI).

Pobuda mora vsebovati opredeljeno zahtevo v skladu s 16.c členom ZRLI in mora biti podprta s podpisi najmanj 2500 volivcev, ki morajo biti zbrani na posebnem seznamu. Na vsakem listu podpisanega seznama mora biti opredeljena vsebina zahteve ter osebni podatki podpisnikov, potrebni za preverjanje verodostojnosti podpisov in obstoja podpisnikov: osebno ime, datum rojstva, naslov in občina stalnega prebivališča, lastnoročni podpis ter datum podpisovanja seznama (drugi odstavek 16. člena in ZRLI).

Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora poda mnenje o skladnosti pobude volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma z ZRLI in z Ustavo. Ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno za vodenje evidence volilne pravice, pa na podlagi 16a. člena ZRLI preveri verodostojnost podpisov in obstoj podpisnikov po seznamu, ki je priložen pobudi.

Če je pobuda vložena v skladu z zakonom (med drugim mora vsebovati referendumsko vprašanje v skladu s 16.c členom ZRLI in mora biti podprta z najmanj 2500 podpisi), predsednik Državnega zbora v sedmih dneh po njenem prejemu obvesti o dani pobudi ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. O določitvi tega koledarskega roka predsednik Državnega zbora istočasno obvesti tudi pobudnika zahteve (16.a člen ZRLI).

Rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi je petintrideset dni. Zahtevo volivcev lahko vloži pobudnik najpozneje v sedmih dneh po preteku roka za zbiranje podpisov volivcev (3. odst. 12a. člena ZRLI).

Ker iz ZRLI izhaja, da mora predsednik Državnega zbora ob poteku 35-dnevnega roka nemudoma ugotoviti, ali je bilo zbranih dovolj podpisov v podporo referendumski zahtevi, za uradni podatek o evidentiranih podpisih zaprosi Ministrstvo za notranje zadeve, pristojno za vodenje evidence volilne pravice. Če namreč predsednik Državnega zbora na podlagi uradnih podatkov, ugotovi, da je število evidentiranih podpisov v podporo zahtevi manjše od ustavno zahtevanih 40.000, je njegova dolžnost, da v imenu Državnega zbora zakon nemudoma pošlje v objavo in razglasitev (5. odst. 222. člena Poslovnika Državnega zbora (Neuradno prečiščeno besedilo (PoDZ-1-NPB4)). Če je ugotovljeno, da je bilo zbranih zahtevanih 40.000 podpisov volivcev, Državni zbor spoštuje 7-dnevni rok, ter upošteva odločitev pobudnika o vložitvi ali umiku referendumske zahteve.

Med zbiranjem podpisov lahko za podatek o številu podpisov vpraša vsakdo na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. S podatki razpolaga Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), ki vodi centralno evidenco evidentiranih podpisov na upravnih enotah. Po navedbah MNZ so v preteklosti takšni podatki že bili posredovani osebam, ki so zanje zaprosili. Upravne enote obrazec potrdijo in evidentirajo, o evidentiranih podpisih redno obveščajo tudi pobudnika referenduma. Ni pa nujno, da bo vsak evidentiran obrazec tudi res oddan pobudniku, zato lahko število evidentiranih in na koncu res poslanih obrazcev nekoliko odstopa; s točnim podatkom, koliko podpisov je zbral, razpolaga samo pobudnik referenduma, ki je zato tudi najzanesljivejši vir podatkov o številu zbranih podpisov.

Državni zbor razpiše referendum v sedmih dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma oziroma po predložitvi dopolnjene oziroma popravljene zahteve ali po prejemu odločitve Ustavnega sodišča iz tretjega odstavka 21. člena ZRLI (22. člen ZRLI).

Državni zbor razpiše referendum z aktom o razpisu referenduma.  Akt o razpisu referenduma določa vrsto referenduma, akt, o katerem se odloča na referendumu, besedilo vprašanja, ki se daje na referendum, dan razpisa referenduma in dan glasovanja na referendumu (30. člen ZRLI). Predlog akta pred obravnavo na seji Državnega zbora obravnava matično delovno telo.

Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni. O aktu se glasuje z navadno večino poslancev, razen če akt določa, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja preteče več kot petinštirideset dni - v tem primeru akt sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev (33. člen ZRLI).

Rok iz prejšnjega odstavka ne teče v času, določenem v prvem odstavku 16.a člena ZRLI (33. člen ZRLI).

Akt o razpisu referenduma se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (30. člen ZRLI).

Skladno s 35. členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi imajo pravico glasovati na referendumu državljani, ki imajo pravico voliti v Državni zbor. V Državni zbor pa imajo skladno s 7. členom Zakona o volitvah v državni zbor pravico voliti državljani Republike Slovenije, ki so dopolnili osemnajst let starosti. Samo stalno prebivališče torej za glasovanje na referendumu ne zadošča.

Državni zbor v osmih dneh po pravnomočnosti poročila državne volilne komisije o izidu glasovanja na referendumu razglasi odločitev, ki je bila sprejeta na referendumu, in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (53.b člen ZRLI).

 

***

V prvem vsebinskem sklopu (PDF 146 KB) so prikazane pobude in zahteve za razpis zakonodajnega referenduma med leti 1994 in 2002: Tabela prikazuje posamezne pobude in zahteve glede na datum vložitve pobude oziroma zahteve, predlagatelja, referendumsko vprašanje, vrsto referenduma in glede na nekatere druge okoliščine. (Glej tudi raziskovalno nalogo Analiza zakonodajnega referenduma - PDF 261 KB).

Drugi sklop (PDF 137 KB) je vsebinsko nadaljevanje analize iz leta 2002, pri čemer so zajeti podatki od julija 2002 pa do konca leta 2009. Poleg zakonodajnega referenduma so prikazane še morebitne pobude za referendum o spremembi ustave, referendum o mednarodnih povezavah in posvetovalni referendum. (Glej tudi raziskovalno nalogo Referendumska iniciativa - PDF 168 KB).

Tretji sklop (PDF 186 KB) je vsebinsko nadaljevanje drugega sklopa, pri čemer so zajeti podatki od začetka leta 2010 do vključno 12. februarja 2013. 

Četrti sklop (PDF 337 KB) je vsebinsko nadaljevanje tretjega sklopa, pri čemer so zajeti podatki od 12. februarja 2013 do 3. decembra 2020.

Peti sklop (PDF 137 KB) je vsebinsko nadaljevanje četrtega sklopa, pri čemer so zajeti podatki do 3. novembra 2021.

Podatki o referendumskih pobudah so prav tako vsebovani v vsakokratnem letnem poročilu Državnega zbora, nadalje v mandatnih poročilih (glej Poročilo o delu Državnega zbora v mandatnem obdobju 2000-2004 - str. od 34 do 36, Poročilo o delu Državnega zbora v mandatnem obdobju 2004-2008 - str. 35 do 37, Poročilo o delu Državnega zbora v mandatnem obdobju 2008-2011 - str. od 39 do 41 in Poročilo o delu Državnega zbora v mandatnem obdobju 2011-2014 - str. 37 do 39), Poročilo o delu Državnega zbora v mandatnem obdobju 2014-2018 - str. 33 do 37), kratko pa so prikazani tudi v publikaciji: Državni zbor 1992 -2007.

Evidenca izvedenih referendumov je dostopna na spletni strani Državne volilne komisije.

***

Sklepi o nedopustnosti zakonodajnega referenduma, ki jih je na podlagi 21.a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi v obravnavo zboru predložila Vlada.

Državni zbor je na 36. izredni seji, dne 30. 4. 2020, sprejel:

1. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE, EPA 1120-VIII)

2. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembi in dopolnitvah Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ-A, EPA 1121-VIII)

3. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A, EPA 1122-VIII) 

Državni zbor je na 39. izredni seji, dne 30. 5. 2020, sprejel:

4. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 (ZPEIPUTB, EPA 1171-VIII)

5. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Interventnem zakonu za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG, EPA 1172-VIII)

6. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE, EPA 1173-VIII)

Državni zbor je na 41. izredni seji, dne 10. 7. 2020, sprejel:

7. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV, EPA 1249-VIII)

Državni zbor je na 50. izredni seji, dne 27. 11. 2020, sprejel sklep:

8. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE, EPA 1472-VIII)

Državni zbor je na 51. izredni seji, dne 27. 11. 2020, sprejel sklep:

9. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (ZZSISV26, EPA 1240-VIII)

Državni zbor je na 56. izredni seji, dne 30. 12. 2020, sprejel sklep:

10. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE, EPA 1557-VIII).

Državni zbor je na 59. izredni seji, dne 4. 2. 2021, sprejel sklep:

11. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP, EPA 1638-VIII)

Državni zbor je na seji na 70. izredni seji, 13. 4. 2021 sprejel:

12. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122-A, EPA 1736-VIII).

Državni zbor je na 78. izredni seji, 13. 7. 2021, sprejel:

13. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ, EPA 1963 – VIII)

14. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT, 1974 – VIII).